Nedelja, še ena, ki to ni sploh

Tako kot skoraj vsak dan, me je tudi danes notranja ura vrgla pokonci že ob štirih zjutraj. Težav s poležavanjem nimam, naspan sem, ker praviloma svet, ki ga vedno ne razumem, zapustim že pred deseto zvečer.
Fotografiranje bonsajev mi je prebudilo stari čut po lovljenju trenutkov skozi leče, vendar z mojimi očmi. Ker so se zadnja leta poti od pritiska na sprožilec do končne slike bistveno spremenile, pa tudi skrajšale, sem se malo poglobil v fotolaboratorij. Delo v temnici (če odštejem zgodnjo uro) je zamenjal računalnik.
Pia šopa jazz. Škoda, da ob teh slikah ne znam podati vsaj še zvoka. Kamo li občutkov.

Za začetek sem zadovoljen. Je pa trajalo, da sem se prebil skozi osnove Photoshopa. No, popolnosti tu ne bom iskal. Ker jo že na drugih področjih iščem zaman, se tega tu enostavno ne bom lotil. Glih tolk, za mojo dušo.

Vrtnarska sezona je končana. Z jutrišnjim dnem do februarja zapiramo trgovino. Pauza. Zato je treba naredit še analize, pa plane, pa...Ni kaj. Nedelja je primerna za take zadeve. Vmes pa navijat za naše biatlonce, pa tekače...

Ej, zunaj je spet tema. Pa sem si obljubil, da bom šel danes laufat...Eh ja.

Reformacija

Država in nekaj državljanov je praznovalo. Večina je tako kot vsako leto pedenala grobove. Jutri morajo biti šik, potem pa...In zvečer je iz amerike prišla noč čarovnic. Ker rad pomagam ljudem, ker sem privatnik in ker smo v kapitalizmu, je treba potrebam ljudi zadostiti. Kljub državnemu prazniku se je zaloga krizantem, okrasnega peska, sveč in buč iz ure v uro praznila.

Na čase sem prosil Pio za pomoč. Ljudem se namreč mudi! Seveda pa so bile tudi luknje, ki sva jih vsak po svoje flikala. Pia je (po atiju, jasno) umetnica. Ustvarjala je šopke. Za dušo in za
Ruth, ki je od jutra do noči delala na vrtovih in grobovih http://www.misti.si/ruth/blog.html Lola je opazovala dogajnja.

Moje krpanje lukenj, čakanja na kupce, je bilo posvečenu malemu borovčku. Pinus mugo - darilo kolega Aleša. Kljub svoji majhnosti in mladosti ima nekaj v sebi.

Odstranil sem mu odvečne iglice ( s škarjami), da bodo speči brsti drugo leto nemoteno zapolnili praznine in mu porezal nekaj vej. Na koncu pa seveda kiparsko oblikovanje. Pustimo času čas.

Pred
PoZadaj
Z vrha
Posoda je Aleševe izdelave. Odlična, a jo bom spomladi zamenjal za neglazirano.

In ta malček, zanimivo, ni več naprodaj.