Sončni vzhod z mojo Ruth

Kot nekoč.

Z luno,

z Dikom

in z Ruth v srcu...

Za Tvoj rojstni dan.
LJUBIM TE!

Prihaja

Spet hribi

Kar imajo na Aljaski, mi nimamo . Niti snega na pretek, niti zlata. Me zlato ne zanima, ama sneg... Na Pokljuki je, pa ga je severnik posul z vejami, lišaji, iglicami, smetmi. Največ tega se je uleglo v mojih, z znojem udrtih, samotnih špurah, stran od sicer neznosnega vrveža prekratkega kroga Rudnega polja. Enastavno ne gre.
Zato skok na jutranji domači hrib - Stol.

Tud gor je pihalo. Tu pa paše. Diku ravno ne preveč.

Odštevam

Škrip, škrip v jutro...

Še dva meseca iskanja poti, snega, odgovorov...še dva meseca priprav, celjenja poškodb (GVT nimam!), zbiranja opreme, sredstev za preživetje, sredstev za pot, še malo, pa bom 50.



S soncem pride tudi toplota.

Brezveterje

Lovljenja

Lovljenje  sape.

 Lovljenje jeseni.

 Lovljenje zime.

 Lovljenje cilja.

 Lovljenje tišine.

 Lovljenje sonca.

 Lovljenje sanj.

 Lovljenje zastavljenih poti.

Bioterapija

Če že treniram, je lepše na soncu. Je pa treba gor.

In tako dalje....

Končno

 

 

 Danes je nedelja!