Macesni 3

Mihetov dan je končno prišel.Vzela sva frej in šla v hribe. Čista milina. Ob temperaturi okrog nule, kristalni modrini in tišini se sprašujem, če vseeno ne bi bilo bolje, da bi bi bil drevo. Da bi bil bitke za obstoj samo z naravo, nevedoč za denar, politiko...

Pa ne bi bilo čisto tako. Tudi drevesom lahko življenje spremeni človek. Nekaterim sva ga z Mihom. Ampak skrbno, z ljubeznijo, z namenom živeti. Ob poteh pa so ležali z motorko posekani bratje. Brez možnosti. Imeli so smolo, ker so rasli preblizu pašnika.

Iskala sva najboljše. Nisva šla povprek. Rabutala sva samo zrelo sadje.
Mihova ozimnica.

V senci je zima. V glavah pomlad.
Šel bi mimo. Zakladi so vedno skriti, ali vsaj prikriti.

Konje sva puslila v dolini. Nosila sva sama.

Miha posluša življenje na podobnih frekvencah kot jaz. Zato je bil dan popolnejši.

Doma pa še kar precej v noč potegnenjeno sajenje. Rezultate še pokažem.

Bukovna

Gregu sem že v Belgiji obljubil, da greva skupaj lovit bukve. Zanj prvi koraki v svet jamadorija, zame fajn družba in pomoč. Delo je tako lažje(vsaj zame :)), in opravljeno hitreje.

Ker je bil plac, beri najdišče, že vnaprej določen in poln pravih lepotic, sva s šolo izkopavanja zaključila dokaj hitro. Sledilo je še presajanje.

Najprej priprava potrebnega materiala - primerne posode, substrat, priprava delovnega mesta
in na delo. Ker sem bil pri priparavi malo pozabljiv, je pomočnik naredil nekaj dodatnih sprehodov ( Grega oprosti, ampak bilo je namerno) in ker naju je med delom prišel kontrolirat inštruktor Aleš z nadinštruktorjem Katarino, sva končala tik pred nočjo.
Takole. Najprej Gregove:

Pa še moje:

Skrivenčena pričakovanja

Pogled na deževen dan. V hribih pa že spet sneg. Posode upanja. Skrivenčena pričakovanja.

Kot odtrgan pes...

Zapostavljeni Jaz je zbežal. Veriga in vreme sta bila prešibka. Vsako leto sem ob prvem snegu v gorah zviznu tja gor in spustil otroka na plano. Sneg je moj medij.
Letos pa...delo, natrgane vezi v gležnju, dež, čas ki ga ni, leta??? Ma ja, izgovori. Danes je Egon dobil svoje.

Ko pa sem že v hribih, pa nedelja je, pa...tud tu ne morem iz svoje kože.



Aleš in Miha! Sej vem kaj zdej mislita. Še vedno velja!

Prežeči tiger, zviti zmaj

Pretegnjen, napol mrtev, z zvitim gležnjem, z nesebičnim prijateljem...film, ki ga ne bom gledal še enkrat.

Macesni 2

Pri teh dveh so besede odveč.

Prvi: stari zvitež

Drugi: zvita kača čaka na ugriz