Macesen Veliki

Jeseni bo štiri leta odkar sva z Matejem krivila hrbte pozno v noč.  Grozil mi je s smrtjo, če ne preživi...

Pa je. Oba sva še živa. Macesnu sem lani privoščil veliko sonca, veliko mene. 

Odzval se je. Butnil v zeleno in končno privolil v prvo oblikovanje. Suh les je narava obdelala v nulo. Odrezan del debla je zato izstopal. Z leti bo, močno upam, dober fejk. Postopoma.

 Veje pa, seveda samo tiste glavne, na približno mesto. Dajmo svetlobi pot.

Spomladi pa v posodo. Po moje bom potreboval pomoč...

Čas

Čas, ko je časa na pretek, je adijo. Če je sploh kdaj bil. Da se narava prebuja še pred zoro pojejo ptiči. Macesni pa že odganjajo zelene bunkice. Čas za presajanje. Pa če ga imaš ali pa ne. Zamujen pomeni eno leto čakanja. Tegale sem nameraval pred enim tednom. Pa je bil v noge še leden, zmrznjen.

 Včeraj ne več.

 Posoda, nekaj osnovnih potez in zopet na čakanje....

 In čas, ko bo počasi zadnji potomec (potomka) opravila s srednjo šolo. Čas, ko se pripravlja na maturo. Na sprejmne na Nizozemskem, na ... stres skratka.

Pia uživa.
Pa še tako  lepo igra.

Macesen

Odjuga je prispevala možnost. Ponujal jo je macesen. Izkoristil pa jaz.

Prvo oblikovanje:

Pozicioniranje vej je glede na čas približno. Za bonsaj je še čas. Zgleda pa vsaj drevo, ne pa prej, kar nekaj...