Dopoldan Uroš, popoldan Aleš

Delavnica, nadaljevalni tečaj z Urošem.
Od listavcev, suhega lesa ...

do brina.

Od začetka ...

pa skoraj do konca. Na Urošu je, da drevesu podari svojo dušo. Končna oblika in finese morajo izražati njegov ego. Tega se bo lotil doma, v miru.

Časa za kosilo ni bilo.
Aleš je dopoldan napovedal obisk, pomoč pri presajanju koprivovca. Priprava substrata, posod, drevesa in akcija.

Popoldan

V enem letu je razvil enkraten koreninski sistem.

A glavni razlog presajanja je bila neprimerna posoda. Tokrat sem izbiral med dvema.

Levo in desno.

Leva je boljša. Poudarja značaj drevesa. Povrhu jo je glaziral Aleš. Napake, ki so pri tem nastale, so za moj okus super, za Alešev ne. Sploh sva midva večkrat drugačnih pogledov, a ne Aleš?

Janez Opazovalec je dogajanje spremljal s smehom in dvema Canonoma za vratom.

Enkrat pregloboko, drugič postrani, tretjič ...

Dokler nas skoraj ni ujela noč.

In mraz. Danes ga počešem in poslikam.

Vezi

Priznam. Del, ne majhen, mojega razpoloženja težko kljubuje odločitvi, da letošnjo zimo telesu in predvsem umu, dam počitek, zavetje in mir. Miru od nikoder.

Danes bi v Anchorageu štel nabavljene kalorije, odšteval sedem dni ...


Ko pride čas, se gosenica zabubi. Navidez mrtva, ovita vase, ker je čas in tega ne more spremeniti nobena volja ali odločitev, počasi postane metulj. Če? Če je ne odtrga veter, poje ptica, zahodi neveden sprehajalec ... če si je nabrala kot gosenica dovoljšno zalogo hrane za preobrazbo.


Rad bi bil metulj. Ker sem še vedno prekleta, požrešna plazeča se gosenica. Brez prostora za zabubitev. In brez smisla za letenje.

Blažev javor

Sezona javorjev se seveda nadaljuje. Prostori ateljeja Tora se počasi ogrevajo. Zahteve narave in prihajajočega tekmovanja v Španiji.
Po popoldanskih delih alone, je Blaž pritrogal skrbno urejeno orodje, žice, posodo in Akadamo. Minilo je skoraj leto, ko si je začel na razstavi v Monsu ogledovati tale javor. V jeseni se je odločil, včeraj pa napadel.

Acer palmatum 'Viridis' je 35 let staro drevo, z dokaj dodelano krošnjo in ta pravim nebarijem. Potrebno je bilo predvsem čiščenje vej ter debla in le malo žičenja.

Pa nujno presajanje.

Koreninski sistem je bil zbit v nulo. Skoraj dve uri sva palčkala, rezala, vlekla - presadila.

Javor v jeseni

In danes

Zgleda da visi nazaj, pa leži naprej. Spodnja desna veja? Blaževa globinska odločitev.

Polčas. V naslednjem Monsu bo sijal.

Kladivo

Z Jelendola na Kladivo.

Z Rokom in Ruth.

S soncem in krči.

Brez čokolade.

Modra

Ob naravni svetlobi gre drugače kot zadnjič z mojstrom in reflektorji. Ko bodo finance omogočale, pride tudi to.

Pa še nebeška osvetlitev.

Fotografiranje je lov za podobami v pravi, dobri svetlobi. Tudi.

Nazaj k bonsajem

Kljub zimskim temperaturam zunaj in koledarju nasploh, je napaka pri legi prezimno trdnih bonsajev v rastlinjaku povzročila napenjanje popkov pri nekaterih vrstah, predvsem javorjih.

Biološki čas (slika zgoraj) za presaditev. Zamujen vlak, odmaknjen cilj. Pa sem začel.

Najprej Acer buergeranum; 55 cm. Dober, čeprav ne vrhunski, v neprimerni posodi, previsok.

Po krajšanju in majhni obdelavi krošnje - presajanje. Koreninski sistem se je v čisti Akadami razvil perfektno. Nobenih sledov odmrlih korenin, enakomerna zapolnjenost, ogromno lasastih korenin.

Rezanje, krajšanje korenin, odstranjevanje iztrošenega substrata, priprava že lani izbrane posode, sejanje Akadame ...

... in rezultat: 7 cm manjši, posoda Brian Albright.

Obleka ne naredi človeka, posoda pač naredi bonsaj!
Jasno mi je, da se bodo našli, ki jim ne bo všeč. Ni važno, meni se zdi idealna. Do izraza bo prišla predvsem v jeseni, ko bodo barve listov iz zelene prešle v :

Časa za sliko, ki si jo zasluži, je zmanjkalo. Drugič. Pa še ves moker je bil.