Češka

V kontekstu navezovanja novih poslovnih stikov, utrjevanja evropske integritete, mednarodnega sodelovanja in v luči bonsajev smo se Tomaž, TomaŽ in Raje podali na dvodnevno pot.
Stare Mesto, blizu Slovaške meje, bonsaj center Isabellia.
Pričakovali smo posode na kvadrat, videli bonsaj center na kvadrat. Urejen, založen, prijeten ...

Vsega dovolj in preveč.
Potrebno stalno preverjanje povezave med očmi in denarnico. Je pač recesija.

Šefa ni bilo. Bonsaj makerja sta bila prijazna, le cen nista hotela spustiti do mojih želja.

In potem - Praga.

Tanja in Tone s sinovoma, prijatelja iz Dolenjskih Toplic, na začasnem delu v Pragi, vabita in vabita ... Pa pridemo. V objem, na pivo, večerjo, prespat ... Res, da so tudi zato prijatelji - samo, ne samo zato. Še enkrat hvala!

Češke pivnice in ulic nismo slikali. Ne zaradi alkohola, zaradi fotoaparatov, ki jih ni bilo.

Gostitelji pa Slovenijo predstavljajo kot je treba:

Drugi dan je kombi peljal na sever, v Libochovice (vukojebina št.285), kjer Vaclav Novak, napriznanejši češki bonsajist, ustvarja, poučuje in prodaja knowhow ter bonsaje. Pomagačev za razno razna dela je bilo tega dne obilo.

Tale Poljak npr. presaja.

Taledva Slovenca npr. čakata na kontejner ...

Čakanje je dolgo. Smo se oborožili in šli mal naokrog.

Gradovi v oblakih.

Težko pričakovan kontejner je po več kot mesecu dni iz Japonske pred Novakovimi vrati.

Odpiranje in pričakovanje.

Kako zgledajo bonsaji po 32 dneh teme, brez oskrbe????

Kot bi jih potegnil s prodajnih polic. Kontrolirana temperatura šest stopinj in 95% vlaga omogočata rastlinam počitek brez svetlobe.
Pomagači smo seveda pomagali.

Vaclavu je stres popustil.

A premalo, da bi si mi lahko privoščili kaj več od ene azeleje.

Tomaž po akciji. Novinar in bonsajist, vse v eni osebi.

Potem nas je teta Garminova zapeljala po ruralnih variantah domov. Direkt na ... (se nadaljuje)!

NA ČEŠKO ...

po posode, k Vaclavu in končno k prijateljem.
Tanja in Toni - pivo v hladilnik. Prihajamo!

Z glavo nad oblaki

Krdelo pomagačev v meni je skreganih med seboj. Kljubujejo mojim idejam navkljub odlični plači - vsaj meni se zdi tako - obilni hrani in primernim delovnim pogojem.
Skupek posameznikov, zbranih za namen, ostane skupek egoistov, katerih posamezna moč vedno udarja po svoje. Zato delujem konfuzno, lahko bi rekel, proti svoji volji. Ne vedno. Ampak.

Biti močnejši od sebe se ne da. Biti močnejši od nasprotnika, pač. Če se hoče ... Če je nasprotnik šibkejši ali pa če si bolj prebrisan. Včasih je bolje popustiti.
Čas za sok spoznanj.

Kaj sem že hotel povedat?

Ja, ravno to!

slika zgoraj: z glavo nad oblaki

Že spet

sem leto starejši.
Pa kva!?
Ista kri teče po žilah, trenutno mal preveč špeha, glava še vedno ista, energije dost, zdravje bomba (če odštejem alergijo), žena pravi, da me ima rada, otroci tudi, imam kar nekaj prijateljev, denarja je tako ali tako vedno premalo, v gorah je zima in Dik maha z repom.
Kaj še hočem!

Flora Celje

Celje, sejem Flora, štant Slovenskega bonsaj kluba.

TORA; Tomaž in Raje sebi in mimoidočim demonstrirava, odgovarjava, ustvarjava, uživava ...

Tsuga canadensis - čuga

Drsi

Kako se vse menja!?
Potisnjen v tok pomladi komaj dohajam, včasih sploh ne, zapisane, ukazane ali kako drugače ujete NUJNO, JE TREBA...
Potem, ko je tišina zime zgodovina.
Pa še cvetni prah prihaja.
Neodgovorjena vprašanja bodo v naslednjih mesecih dobila mlade.

Vsekakor

Seveda, seveda....vsekakor!
Samo ne vem kdaj. Do nedelje sigurno ne, ker se na Pokljuki pogovorjam z zimo. Potem pa pridejo 'hudičevi tedni'... ampak kot sem rekel, vsekakor!

Še nekaj slik

Bonsijada Španija je mimo. Prihaja sezona. Na ena ,dve.