Lodder bonsaj center

Včeraj smo jo mahnili še v Holandijo. Fantje so spet s povišanim pulzom tri ure srkali videno. Aleš je pa presenetil. Mislim, najbolj samega sebe. Da o njegovi Katarini ne govorim. Je lastnik naj javorja v Sloveniji.

Alešev lepotec

Del nabranega pred pakiranjem v kombi

Pot domov. 1400 km v zamahu. V 12 urah, kjub kolonam.

Ginkgo award - 2.dan

Kako močni občutki so bili, se je pokazalo ponoči. Sanje so bile kompatibilne dogajanjem. Ker besed kar ne najdem, danes malo več slik.

Kolekcija Dannya Usa:

Aleš. Le kaj se mu mota po pregreti glavi?

Čuvaj.

Zbirka javorjev je briljantna.

Pa še nekaj s prodajnih prostorov. Le ščepec ponudbe:

Še ekipa: Tomaž, Grega in Aleš. Raje za fotoaparatom. (Tist k hod, je kr edn.)

Nismo odšli praznih rok. V bistvu smo kupili več, kot smo si upali. A nam ni žal. Več pokažem v naslednjih dneh. Vabljeni na ogled v živo.

Ginkgo award

Letošnji zmagovalec : oljka, Angel Mota, Španija (slika je narejena "iz žepa", zato jo vzemite le kot delno informacijo. V naslednji reviji Bonsai fokusa, bo kvaliteta razvidna)

Tu se pa začne problem. Bolezensko stanje duha, ujetega v svoj, notranji svet umetnosti.
Energija lepote v posodah je bila kljub pričakovanjem tako močna, da je bilo dojemanje vsega videnega preveč skoncentrirano. Enostavno ni šlo v kri.
Kar nekaj razstav in bonsajev sem zaužil, ampak tole tukaj je pa...mislm, noro. Skoraj tri ure drsenja med najevropskimi bonsaji, me je izčrpalo v bit. Preveč naenkrat. Nemogoče je bit skoncentriran v lepoto vsakega posameznega drevesa celo dopoldne, kaj šele ves dan. Včeraj je bil samo prvi poskus, zato upam, da bo danes duh dopustil na mojem disku več prostora.

Tukaj opisat videno in občutke je trenutno nemogoče. Kako izrazit sončni vzhod, ko stojiš sam, zavit v roso, na vrhu gore? Ne gre glih. Saj se da napisat, samo občutek pa ostane skrit v sebi. Besede so premalo, slik pa ni. Še dobro. Tudi slike ne bi mogle pokazat vsega, občutkov ne.

Razstava Gingko se dogaja vsake dve leti. Organizira jo Danny Use, lastnik Ginkgo bonsaj centra v Belgiji, blizu Genta. Večinoma sam in s pomočjo nekaterih evropskih mojstrov, določi katera drevesa so dovolj dobra, da se jih v živo ogleda tisoče ljudi. Nekaj, res samo nekaj, slabših, a za oči neprofesionalca še vedno vrhunskih bonsajev, iz celote kar izstopa. A vtisa ne pokvarijo.

Ogled zasebne zbirke Dannya je spet prestop v drugo dimenzijo. To je mogoče le v času te prireditve, torej vsaki dve leti. Pred ograjenim negovanim vrtom, kjer se šopirijo lepotci vseh vrst (izstopajo javorjii), je dolga vrsta čakajočih. Redar pusti v vrt samo določeno število obiskovalcev. Spet brez besed. Sanjsko.

Potem pa še prodajni del. Tisoče bonsajev čaka nove lastnike. Bolezen se stopnjuje. Cene so tu normalne, celo nizke. Sploh v primerjavi s tistimi iz Bruslja. Da o kvaliteti ne govorim. Jasno pač, da sem si, prav tako kot vsi moji kolegi in 90% drugih, izbral nekaj za za celjenje ran. Globina žepa in luknje v njem, na žalost ne dopuščajo sledenja želja. Nekoč, morda. Ampak so vseeno primerki da se reče.

Štirje priznani bonsajski mojstri : Hans Van Meer, Udo Fisher, Sandro Segneri in William "Bill" Valavanis, pred očmi znanja željnih, na vrhunskih prebonsajih demonstrirajo prehod iz črnobelega v barvno. Kako umetnik drevesu da dušo.


Slikanje vsega opisanega je prepovedano. Ops, ne bi bli mi, če ne bi prepovedi kršili. Se vidi, predvsem na razstavi, na kvaliteti. Ampak...

Danes bo dan identičen. Le dojemanje bo, upam, popolnejše, bolj kristalno.
Jutri gremo v Holandijo v Lodder center po zaloge za trgovino in domov.

Belgija

Na bonsajsko turnejo sem se tokrat odpravil v družbi kolegov Aleša, Grega in Tomaža. Krenili smo ob 3h zjutraj. Enga direktenga do Bruslja. Le enkrat tankanje in trikrat počitek za pretegovanje in odvajanje, je prekinilo 11 urno monotonost vožnje, čas, ko se s pogovori spoznavamo, diskretno detaljno. Dobra družba treh generacij, z enakimi hrepeneji polnitve skupnega časa v naslednjih dneh. Včerajsnji cilj je bil obisk bonsaj centra Bauwens, na obrobju Bruslja, najbolj znanega po azelejah. Gospoc Marc, priletni simpatičen, poseben po izgledu (pozdravil nas je s cigareto v roki, oblečen v nedoločljivo mešanico kimone in pidžame), se z bonsaji ukvarja 25 let. Pomaga mu en stalno zaposlen delavec, kar pa je glede na količino bonsajev, ki jih ima trenutno na zalogi - cca 30.000, občutno premalo. Pozna se slaba oskrba. Splošnega občutka zanemarjenosti se nismo znebili kljub prisotnosti kar nekaj vrhunskih primerkov. V najboljšem stanju in tudi najstevilčnejse so azeleje. Na oko kar blizu 1000 primerkov vseh velikosti. In cen. Od nekaj 10 Eur pa tja do 8000.- Eur za bonsaj. Česa takega drugje v Evropi ni mogoče videti, zato so njegove stranke bonsajisti all around.
Mešanica drugih vrst, je zmes cenenih notranjih zvitih dreves, med katerimi bi se našlo kar nekaj kvalitetnih bonsajev, predvsemUlmusov, vse do klasičnih, tudi vrhunskih borov in javorjev. Vse uvoženo iz Japonske ali Taiwana. Najde se kar nekaj prebonsajev in jamadorijev, ki obetajo. A se na obledelih listkih šopirijo očcutno previsoke številke, tiste v evrih. V podobnih centrih dobiš drevesa v veliko boljšem stanju ugodneje.
Škoda, tista ki jo trpijo bonsaji zaradi slabe oskrbe (presušenost, škodljivci, zanemarjenost...), in cene, so moj prvotni namen pogajanja glede grosističnega nakupa, počasi utopile v žalosti. Mogoce se kdaj vrnem po kakšno azelejo.
Marc je s svojim delom, kar se tiče posla, zadovoljen. To pa je konec koncev bistvo. Mi smo bili le obiskovalci, ne edini, ki smo ga zapustili praznih rok. V vseh letih prodaje je našel, ali so našli njega, svoje kupce. Živi svoje življenje, v kimonu, v hišici obdani z japonskim vrtom na gričku nad raslinjaki.

V Gentu smo po slabi uri voznje našli prenocišče. Lakoto in žejo smo potešili najprej. Sprehod po starem mestnem jedru je bil kljub utrujenosti balzam za presedene ude.

Danes pa Ginkgo award. Otom potom.

Savojske alpe - Francija

Čas počitnic, čeprav delavnih, je mimo.

Nekaj utrinkov z okolice Bessansa.

Material

Preurejen, na novo dobro založen prostor za bonsajiste.

Walter Pall

Walter Pall

Umetnik. Retorik. Iskalec. Inovator. Delavec. Filozof. Kritik.
Človek, ki živi za, z in od bonsajev. Bonsajist svetovnega formata, boter evropskega bonsaja. http://walter-pall-bonsai.blogspot.com/

Obisk njegovega vrta je obisk galerije. Sapo jemajoče umetnine, le redke naprodaj, zasedajo vsak kotiček že premajhnega vrta. 500 vrhunskih bonsajev, ki niso naprodaj!

Slike posameznih mojstrovin so res samo slike. Takole, iz "galerije" ali pa narejene profesionalno http://walter-pall.de/galerie.htm , so samo obrisi živega. Dokler česa takega ne vidiš na otip, predstava o bonsaju ni resnična.

Walterjev Acer palmatum, svetovna mojstrovina na sliki ne da občutka velikosti:

Slika kaže sliko velikosti, a veličino doživiš samo ob njem, iz oči v dušo

Samo nekaj solo utrinkov:

Čakalnica. Material čaka čas in roko umetnika. Nekaj primerkov je naprodaj, še rajši za zamenjavo.Več sto ljubiteljev je poslušalo kritike prinešenih bonsajev. Walter čustveno razloži svoj pogled na drevo, z besedo in rokami riše njegovo vizijo. Še nekaj ujetih trenutkov:

Del slovenske delegacije razglablja o ...

V prostoru s posodami so postregli s kavo, sokovi in prigrizki.
Starčka