Jazzinty 2008

Višek počitnic za Pio se je končal s koncertom na Jazzinty delavnici. Slika kaže njene občutke.
Nastopila je, podobno kot lani, v zasedbi s harmonikarji in se prepuščala eksperimentalnim harmonijam. Pod vodvodstom svetovno priznanega harmonikarja Simonea Zanchinija. Zvoki odplavali proti luninem mrku. Slike ostajajo.

So jo že dosegli?

Novo Mesto

Yazzinty, teden jazza v Novem Mestu za Pio, se je končno začel. Višek letošnjih počitnic za petnajsletnico. Povsem drugačen od sovrstnic. Šteje pa samo zadovoljstvo. In Pia ga premore veliko.
V Novem Mestu, v bloku, pa domuje tudi Miha. Meni sorodna duša. Pa ne samo zaradi bonsajev.

Azeleji na stari del mesta gledata zviška.
Mala že teži k popolnosti.
Večjo pa pestijo težave. Rešljive.
Družinska ljubljenka.
A Mihov svet je v naravi. Zidanica v tem primeru nima z vinom nobene veze (skoraj nobene). Bonsaji pač.

Ni jih veliko. So pa zverine prihodnosti. Kot njih lastnik. Ima vizijo, ima srce!
Za letošnje, le par njih, prišleke, je zemlja že pripravljena. Polna zraka in izkušenj.
Padla sva senco luknje.

V senci zgodovine,

z mrzlim pivom v roki,
sva usklajevala podobna šumenja.

Miha, njegova smejoča ženska, zgovorni oče, žar in senca.
Pa ni bila nedelja. Bil je skoraj praznik.

Go on my friend!

Nemogoče

Vpliv človeka na vreme je VELIK. A neposredno nikakršen. Strele se ne da ustaviti. Niti dežja. in ne sonca.
Vpliv sebe na sebe je neposredno močan. A posredno ničen.
Kdo vse hudiča meša mojo skledo?
Kdo meče vanjo vso to nepotrebno, nezaželjeno šaro?
Kdo spreminja okus mojemu življenju?
Poleg povabljenih.