V Novem Mestu, v bloku, pa domuje tudi Miha. Meni sorodna duša. Pa ne samo zaradi bonsajev.
Azeleji na stari del mesta gledata zviška.
Mala že teži k popolnosti.
Večjo pa pestijo težave. Rešljive.
Družinska ljubljenka.
A Mihov svet je v naravi. Zidanica v tem primeru nima z vinom nobene veze (skoraj nobene). Bonsaji pač.
Ni jih veliko. So pa zverine prihodnosti. Kot njih lastnik. Ima vizijo, ima srce!
Za letošnje, le par njih, prišleke, je zemlja že pripravljena. Polna zraka in izkušenj.
Padla sva senco luknje.
V senci zgodovine,
z mrzlim pivom v roki,
sva usklajevala podobna šumenja.
Miha, njegova smejoča ženska, zgovorni oče, žar in senca.
Pa ni bila nedelja. Bil je skoraj praznik.Go on my friend!
Ni komentarjev:
Objavite komentar