Pri Janezu

Po nekaj mesecih sem le obiskal Janeza, starega mačka po stažu (no, pa po letih nas kolege tudi prekaša). Ogeldala sva si zbirko bonsajev in prebonsajev. Ne najdeš ravno dosti dreves, vzgojenih iz semena ali potaknjencev. Čas in potrpljenje. Zrastejo. Seveda, seveda. Vsi razumemo, vsi bi lahko o tem filozofirali. Ampak, ko je je Janez sejal, so nekateri še z lopatkami brskali po peskovnikih.

Pravega bonsajista najdeš pri delu.

Vsakdo ima drugačen pogled na bonsajizem. Janez ima svojega, drugačnega od mnogih. In on je s tem zadovoljen. No, ne čisto. Ker potem ne bi napredoval. Ima svojo pot. In to šteje. Zadovoljiti sebe.

Čudovita Potentila:

Cotoneastri iz potaknjencev:

Bukev jamadori:

Javorji čakajo na posde:

Gorica 2

Še nekaj utrinkov iz razstave in tekmovanja.

Gorica

Kako hitro mine dan, ko padeš not. Pozabiš na probleme, hrano, delaš, kolegom vračaš dovtipe... Da je bilo to tekmovanje, ni pomembno. Sploh sedaj, ko je denarna nagrada ostala, normalno, v Italiji.
Od 10h do 17h, najprej s pomočjo Tomaža in nato Aleša, je tisa počasi dobivala željeno obliko. Sam v tem času ne bi uspel. Pa končni rezultat bi bil gotovo drugačen. Več ljudi drugače vidi. Odreži ali pusti je bila dilema, ki sva jo v finalu z Alešem rešila, ko je stopil k Katarini, ki je by the way - zmagala v ženski konkurenci. Pogled od daleč je razkril pravi obraz, drugačen od načrtovanega.
Pred

PoVrhDetajl

Vsem prisotnim hvala za pomoč, tudi prvo pomoč, za lep bonsajski dan!

Tisa - 2.del

Dnevna svetloba neveščemu fotografu (Pinki hvala za nasvete - počas bo boljš) vsekakor pomaga k kvaliteti slike. Je pa res, da bo na področju fotografiranja bonsaja potrebno še veliko dela. Pravo ozadje, primerna svetloba s prave strani in seveda pravilna nastavitev na fotoaparatu dajo drevesu pravo podobo. Majhne razlike v pogojih, velike razlike na sliki. Na slikah 2 in 3 se lepo vidi - kontrast, ostrina in globina krošnje. Razlika je očitna.

Še enkrat zadnji projekt - vaja:

Pred

Po

Shari

Tisa - priprava na tekmovanje

V nedeljo bom v Gorici zastopal Slovenski bonsaj klub na tekmovanju (pa smo spet tam, kjer naj ne bi bili). Za delo sem izbral tiso, Taxus baccata. Danes zgleda takole.

Kako bo po obdelavi? Idejo sem skiciral.

Za tekmovanje se je treba pripravit. Preiskušnja tehnik, ki jih bom uporabil v Gorici, je popoldan pa tja do desetih zvečer potekala na seveda tudi tisi. Občutek obdelave suhega lesa šari in jin v tem letnem času je drugačen kot pozno pozimi, ko je za to najboljši in pravi čas. Zato obstaja nekaj možnosti, da bosta oba pacienta čez zimo trpela. Nudil jima bom izboljšane pogoje, prezimovanje na temperaturah okoli ničle, kar bosta upam nagradili s bujnim preživetjem.

Pred začetkom obdelave

Pred pozicioniranjem vej

Zadaj in s straniIn konec prvega dejanjaNamen je dosežen: spoznavanje odziva drevesa na moje delo. Danes še malo fines. Upam, da bodo slike z dodatkom dnevne svetlobe boljše.

Celtis sinensis

Te žvali se ne da slikat. Pa vseeno. 30 kilska kitajka ima na dobrem, na žalost ne odličnem, nebariju perfekten geštel. Razvejanost je super. Spomladi dobi še novo domovanje, glaziran oval. Drevo prenese temperature do -5 C, potrebuje mrzlo fazo pozimi, poleti pa ima najrajši vročino. Glede na podnebne spremembe, bo za gorenjsko pravo. Čez nekaj let. Sicer ga najdemo v naravi na vzhodu Kitajske, na Japonskem in v Koreji.

Spomladi drobno zeleno zacveti in naredi drobne oranžne do rdeče rjave plodove. Zelo dojemljivo za obrezovanje, razlistanje, rado odganja in ne mara škodjlivcev ter bolezni.

Še par slik njenih sestric:

Macesni 2

Pri teh dveh so besede odveč.

Prvi: stari zvitež

Drugi: zvita kača čaka na ugriz