Je že res, da macesni počasi rumenijo, je pa tud res, da se med njimi sprehaja par volkov. Včerajšnji dokaz:
In volk je nekoč požrl Rdečo kapico. Iz česar se lahko naučimo - ne hodi po gmajni z rdečo kapo na glavi!
četrtek, 25. september 2008
sreda, 24. september 2008
Bor in brin
Dva nova. Bor izza vogala ...
In brin Juniperus sabina - iz Italije. Temu se reče izkoriščen dopust. Rastel je na 1700 m.n.v.
Če pa pogledaš tole, je tale brin star ene 2100 let!? Po Pallovo. Ta ga pa butne, al pa ...
MACESNI pa POČASI že RUMENIJO.
ponedeljek, 22. september 2008
Cogne - gore
Najin dopust, najino morje. Morje neskončnega miru, razgledov in ljubezni. 30 let, pa še kar. V gore hodiva celo leto posamezno, nekajkrat pa skupaj. Oba jih obožujeva, oba jih čutiva, ampak vsak po svoje. Prve korake narediva objeta, druge z roko v roki, naslednje ... jaz spredaj, odklopljeno priklopljen srkam višino, mir, sebe. Par korakov za menoj Ruth, s fotoaparatom in očmi nabiralca. Zaostaja da slika, zaostaja da zaužije vse maline, borovnice, robide, zaostaja da boža trave, da vonja rože ... in priteče za menoj. Toliko ima za povedat ...
Vsak na svoj način pobirava darila. Mene njen način moti. No, ne mene. Moti moj mir, mir, ki mi ga nudijo gore. Ampak, ker je moja, ker sva eno, zadnje korake dneva (da o noči ne govorim) narediva spet objeta. A ni to fajn?
Vsak na svoj način pobirava darila. Mene njen način moti. No, ne mene. Moti moj mir, mir, ki mi ga nudijo gore. Ampak, ker je moja, ker sva eno, zadnje korake dneva (da o noči ne govorim) narediva spet objeta. A ni to fajn?
Bilo je, Ruth pravi romantično, jaz pravim to je to.
nedelja, 21. september 2008
Crespi cup 2008
Po nepozabnih dnevih, preživetih med 1500 in 3500 m nadmoske višine, na poti domov, sva se z Ruth prepustila še dotikom bonsajev. Bienalni Crespi cup v Milanu privablja trume ljubiteljev te umetnosti. Zakaj? Evo, nekaj zatojev:
Azeleja - letošnja zmagovalka
V novembru se bom udeležil seminarja japonskega mojstra Kunija Kobayashija. Delal bom na drevesu, ki je vredno slovesa mojstra. Izbira je bila težka:
ponedeljek, 15. september 2008
Na dopust
Z Andreo sva letos skupaj drsala neskončnost Aljaske. Dnevi, ki jih preživiš z nekom v divjini, ostanejo na disku za vedno.
Andrea ima v vasici Cogne, blizu Aoste v Italiji majhen družinski hotel. Povabil me je in z Ruth jo jutri mahneva na dopust. Če bo vreme, bo zelo hribovski. Vasico obkrožajo tritisočaki, če bo dež, bova pa počela kaj drugega; tek, bazen, savna, postelja...
Na poti tja obiščeva še prijatelja Marca in Roberta v Breschi, nazaj grede pa v Milanu razstavo bonsajev.
Intenziven počitek pred jesensko norijo na vrtovih.
nedelja, 14. september 2008
SAM
SAM je tule za spremembo kratica. Za Slovenski alpski maraton. 50 kilometrov, iz Preddvora v Tržič po asfaltu, potem v blatne vijuge gora do Jezerskega. Ruth in Miha sta si dokazala, da zmoreta. In to vrhunsko. Miha kot zmagovalec v kategoriji do 30 let, Ruth kot druga v ženski kategoriji. Sam (tule ne kot kratica) sem bil spremljevalna ekipa in fotoreporter.
Dodatki in ideje pa tule in tule.
Dodatki in ideje pa tule in tule.
četrtek, 11. september 2008
Novi bonsaji
Poletje je počasi praznilo police. Napolnile se bodo postopno. Za začetek nekaj slik novih dreves.
Notranjih je cela reč, tale dva sta med boljšimi:
Tale beli bor je pa zagotovo v top tri v Sloveniji. Pri meni ni bil niti en dan. Višina okoli 80 cm...
Lastnik je pa...khm, kaj je rekel, kako mu je že ime?
Notranjih je cela reč, tale dva sta med boljšimi:
Tale beli bor je pa zagotovo v top tri v Sloveniji. Pri meni ni bil niti en dan. Višina okoli 80 cm...
Lastnik je pa...khm, kaj je rekel, kako mu je že ime?
Naročite se na:
Objave (Atom)