30 let

Danes praznujeva. Ne poroke, začetek. Dan, ko naju je oplazilo, pravzaprav zadelo. 8. decembra 1978 sva premagala najstniško sramežljivost, jasno na plesu, se prvič poljubila...in tako naprej, vse do danes. Trideset let, pa še vedno zaljubljena. Že kar nekaj let na ta dan praznujeva skupaj s prijatelji. Uživam v dobri hrani in uživam tudi v kuhanju. Kuhanje je lahko tudi umetnost in ta sfera me tu privlači. Harmonije okusov in paša za oči. Včeraj sem začel ob 9h, ob 17h, ko smo se zbrali, še ni bilo vse kot sem načrtoval (pomanjkanje treninga). Improvizacija...

Bistvo je bilo pa doseženo - imeli smo se fajn!

Na koncu, ko smo bili že siti, presiti, pa še slavnostna, taka posebna, od Ruth, torta.

Pa še jedilnik:

RAJE in RUTH - 30 let
8.december 2008


Puranova galantina na meloninih rezancih
in hrustljavem siru
Rižota iz kvinoje


Kunčji file v omaki
Podvinski žlikrofi
Amarantova solata


Velika škarpena v pečici
Krompirjev pire s pomarančami
Karpačo iz bučk
Kamutova solata


Sladice

Tisarji

Po daljšem času je bil spet cel dan ovit v žice. Sedem tis +, sedem tisarjev v ateljeju Tore. Od jutra do večera, od besed k dejanjem. Ker je bil foto mojster Tomaž, bodo drevesa predstavljena na njegovem blogu. Z moje strani pa le malo vzdušja.
Začetna opazovanja
Janez

Jože in Tomaž

Marjan

Prva pomoč

Bojan

Miha

spet Janez

TomaŽ

taisti prejšnji Marjan

odboj

Bojan again

Uroš po udaru strele

Miha

Poleg dela in učenja je takle dan prav zabaven. Je pa tud brez veze. Preden zaspiš, se ti pod vekami še vedno prepletajo žice, veje, suh les...namesto da bi...khm, bral knjigo, na primer.

Prevladujoče belo

Še nekaj včerajšnjih utrinkov.

Pokljuka - slike gibanja

Bezlam.

Pogled za romatike. Megla, pa ne od švicanja.

Okoli 80 cm ga je. Pa drži. Na vrhu pršič...kič.

Kljik...

Sonce premika zasnežene smreke.

ku ku

Pozimi je nebo modro. Ruth pa blond.

Tri ure so minile cak. Morala sva domov. Po moje se še vrneva. Nekaj slik prilepim jutri zjutraj.

Na sneg

Danes bo vreme po hribih zimo delalo kičasto. Na Pokljuki so tekaške proge še skoraj nedolžne. In zdajle ob 5h je minust dvanajst...špaga se trga.
Pa veš kva? Ruth vzamem s seboj.
Jaz tečem drugače. Hitrost je samo posledica občutkov. Prav tako pauze. Tudi dolge.
Tečem klasiko.
Kako neklasično.