Fantovščina

Poslavlavljanje kolegov od samskega stanu je tradicija. Naj fant ve, da življenje ni zajebancija, sploh tisto, v dvoje. Program se prilagaja dejavnosti, v zabavo prisotnih. Trpečega pa je treba navadit na bolečino...

Priprave

Akcija

Obvezno

Spet akcija

Počasen prehod iz enega v drugo agregatno stanje

Obvezen križ. Simbolika, jasno...

Šuš ni bojazljivec, ampak ziher je ziher...

Program se nadaljuje....

Za napačni odgovor sledi kazen. Uf, fant ni imel pojma...

Še zadnja možnost za skok čez plot. Potem, čez en teden...nak poba. Bodi mož, da se reče.

Smo sočustvovali...

Ujetega ptiča petje

...prijatelji za vedno, kakopak. Žena ti tega ne more vzet! Ponavadi...

...a res ne bo več tako...?

Probaj!

Ne dam se!

Ja, pa jade....

Proti jutru. Zamišljen?

Ja, globoko zamišljen!

Seveda so podrobnosti ostale izupite (in jasno izipite) v noč.

P.S: Poba je še živ!

Široka peč

DOSTOP
Martuljške gore so impozantne. Dolgi in zahtevni dostopi, malo ljudi spodaj, nobenega zgoraj.
Najprej se pokaže Špik.

Široka peč, prvi pogled.

Še je čas za opazovanje skritih podrobnosti.

Piksna v gozdu

Potem pa proti cilju. Hlad vedno večji, napetost tudi.

Snega v grapah je še ogromno.

Nemi opazovalec

Odmik v poletje

Pogled pa vprašujoče uhaja v vrhove.

Do mesta za počitek, do okrepčila, do trenutka za oprtanje z železjem.

PRISTOP

Napeto srečna.

Zdaj pa zares

ku ku

Nekaj cugov, potem pa okus zime

Resnost? Seveda, tle ni zajebancije.... :)

Je pa tako lepo. Amfiteater:

Iskanje

Dejanje

Boštjan me je že ponavadi vozil v šoder. Plezanje smeri, kjer se lomi in kamni švigajo mimo ušes so njegov fetiš. Meni pa samo dodaten, ne glih naj, adrenalin. Drugič greva
v trše območje.

SESTOP

En kup abzajla

Pogled v dolino

pa še mal abzajlanja

pa štosov...

pa abzajlanja...

in še hoje v vročino.

Led je prebit.

Široka peč

Po dvajsetih letih spet v steni. S starim soplezalcem Boštjanom. Široka peč:

pa dolga, krušljiva, uživantska...
Tale fotka je "ukradena", mojih ne morem naložit. Enkrat jih bom.
Matr je blo fajn!!!

Najdaljši dan

Najdaljši dan, čeprav se v bistvu s tem skoraj nihče ne strinja, v letu se spravlja nekam. V tri krasne? Vesolje? Plazmo? Čas?

Za otroke: muca papala ga je!

Za malo starejše: pojedla ga je noč.

Za romantike: obarvan od sreče je z zadnjimi vzdihljaji pomahal v slovo, in padel v objem plahe ljubimke noči...

Za taspodne: uzela ga magla!

V glavnem, ni ga!

Kot ni več vsega zamujenega.

Jebemnti ejga, sem gledal oblake k' grejo spat, pa me je prešinlo, da se igra odvija prav zdaj ( pa ne fuzbal), da samo zdaj, ne včeraj ali pa lansko zimo, lahko vplivam na rezultat, me je kr streslo, ko sem pomislu na premoč nasprotne ekipe, sem se zbal, da bom zgubu...

Niso zastonj takele barve. O ne, jest že vem zakaj so!

Noben Miklavž! Pajade, Miklavž, ha! Tle se gre za kreacijo. Za umetnost se gre. Za sporočilnost!

Mati narava je tako ali tako največja umetnica. Takole ga včasih, po moje ga prej mal popije, ker znano je, da alkohol odpira čakre, čisto na koncu dneva, zameša, napiha in... Kdor takrat gleda gor ima priložnost.

Ima šanso da razbere. Če zna, seveda. Indijanci so že znal, indijanci. Mi, eni navadni kavbojci, pa nimamo pojma!

Sranje (glej sliko). Eto! Za to se gre. Zato gre vse v tri krasne, rakom žvižgat, vse mineva gre spat...pa tko naprej. Ker nimamo pojma, ideje, ker smo eni navadni kavbojci.

Niti tega ne vemo, kaj nam sporočajo metastaze dneva, najdaljšega dne v letu!

Samo ejga, barve so pa dobre! Kaj pa ti misliš?