četrtek, 1. julij 2010

Široka peč

DOSTOP
Martuljške gore so impozantne. Dolgi in zahtevni dostopi, malo ljudi spodaj, nobenega zgoraj.
Najprej se pokaže Špik.


Široka peč, prvi pogled.


Še je čas za opazovanje skritih podrobnosti.

Piksna v gozdu

Potem pa proti cilju. Hlad vedno večji, napetost tudi.

Snega v grapah je še ogromno.

Nemi opazovalec

Odmik v poletje



Pogled pa vprašujoče uhaja v vrhove.


Do mesta za počitek, do okrepčila, do trenutka za oprtanje z železjem.


PRISTOP


Napeto srečna.


Zdaj pa zares

ku ku
Nekaj cugov, potem pa okus zime

Resnost? Seveda, tle ni zajebancije.... :)

Je pa tako lepo. Amfiteater:


Iskanje

Dejanje


Boštjan me je že ponavadi vozil v šoder. Plezanje smeri, kjer se lomi in kamni švigajo mimo ušes so njegov fetiš. Meni pa samo dodaten, ne glih naj, adrenalin. Drugič greva
v trše območje.

SESTOP
En kup abzajla
Pogled v dolino

pa še mal abzajlanja

pa štosov...
pa abzajlanja...

in še hoje v vročino.

Led je prebit.

Ni komentarjev: