...

Run, Ruth, run!

Nikoli se ni ustavila.
Ni bilo ovir, ni bilo strahu.
Kratkonogi strojček za mletje kilometrov.
Žilav in vedno nasmejan.
Delovala je na sonce.
Na ljubezen in sonce!

Teci, ljuba moja, laufej!!
Nazaj k meni.
Prosim...

Ostani v cvetju

Zima, ki jo imam tako rad, mi je vzela pomlad.
Poletja ne maram.
Jeseni se bojim.

Rožica moja, tako zelo te pogrešam...

Prepozno...

POČASNI SONET

 

V mokri prsti sled drevesa,
ki nekoč je peti znalo,
z nebom tla povezovalo.
Zdaj je le spomin nečesa.

Kar bilo je, zdaj je zgnilo.
Kar nekoč trdno je stalo
in je sence varovalo,
se je v vetra dih previlo.

Niti pesem ni ostala;
dihalo jo je šumenje,
le kako bi jaz jo znala?

Sneg pokril je hrepeneje
težke zemlje, še bo spala.
Kdaj se prebudi življenje?

  

Lidija Brezavšček

 

LJUBEZNI

 Ljubezen ne umre! Nikoli!

Dolge noči

Noči zvenijo drugače.

Kje je tišina?

Toplina?

Objemi?

Vročina?

Do jutra bobnijo

nemir,

jok

in sivina.

In vsak dan vzide sonce.

Nekoč in danes

DAN NESKONČNIH SANJ

 

Ravno jaz iz noči

sem peljal tvojo dušo.



V dan neskončnih sanj.

 

Jaz, mož mrtvih senc

postal sem luč

RAD TE IMAM!

 

Ljubim brez telesa,

upam brez srca.

 

Tudi Ti si prišla

mrzlih lic

do ognjišča.

V dan neskončnih sanj.

 

Moja kri v tebi vre,

a greš,

zbežiš,

RAD TE IMAM!

 

Toda jutro vabi

v dan neskončnih sanj.

NAZAJ!!!

 

Veš,

zame onkraj zavetja,

nimajo cvetja.

 

Mraz je in tema.

Mraz je

in

tema.

Kje si moja sreča?
Kako naj živim?
Kam naj drvim?
Sam!
Slep, utopljen v solzah.

Obljubim!
Nekoč te spet objamem!
Ljubim te!!!