Nikoli se ni ustavila.
Ni bilo ovir, ni bilo strahu.
Kratkonogi strojček za mletje kilometrov.
Žilav in vedno nasmejan.
Delovala je na sonce.
Na ljubezen in sonce!
Teci, ljuba moja, laufej!!
Nazaj k meni.
Prosim...
11 komentarjev:
Anonimni
pravi ...
O,Raje... Bi zmogli mi, ki smo jo kakorkoli poznali ponesti vsaj malo tistega kar je sejala naokoli v naš svet, medosebne odnose, doma, v službi, šoli, na ulici, in še marsikje...
Za Ruth je bil tek zgodba, dozivetje in ne prazni kilometri. Zato sem jo skrivaj ukradla tudi za svoj navdih. Vcasih sem jo na kaki prireditvi zelela pocukati, da bi morda kaksno prigodo uspicili skupaj ... pa sem vedno omahnila, da bo se cas za to. Zdaj pa je prisel cas, ki terja dejanje.
Ko sva z Mucki izvedeli za tragicen dogodek, sva obuli superge in tekli. Cas priprav za novo dozivetje se je ze pricel. Ko sva se ustavili, sva si bili enotni: Tek cez Bajkalsko jezero zeliva pokloniti njej.
Dovolite, da skupaj z njo v pricetku marca spleteva se eno zgodbo, polno volje, smeha in radozivosti v nekem sibirskem dnevu.
Spoštovani vsi njeni! Ruth sem prvič zasledila na TV Slo - nekaj me je pritegnilo, verjetno njena preprosta dobrosrčnost in jeklena volja - pogledala sem oddajo do konca. Drugič sem jo nedavno poslušala na Fakulteti za šport - pomislila sem, kako zanimiva, prijazna in iskrena oseba/žena/mati je... Ko sem po tragični novici začela spremljati vaše bloge, se mi skoraj vsakič ulijejo solze... Raje, vsem se zahvaljujem za iskrenost v obliki misli, fotografij, čudovitih verzov... Lahko vam zaželim le vse dobro in bodite močni še naprej! B.
MOJA LJUBEZEN JE BREZMEJNA iz knjige Louise L. Hay Notranja modrost
Toliko ljubezni je na tem svetu in toliko ljubezni je v mojem srcu, a včasih to pozabim. Včasih pomislim, da je ni dovolj ali da je je le premalo, in zato kopičim tisto, ki jo imam, ali pa se jo bojim spustiti. Bojim se jo izraziti. Nato pa se zavem, da več ljubezni ko se pretaka iz mene, več je je v meni in več je prejmem. Brezmejna je in brezčasna. Ljubezen je resnično najmočnejša zdravilna sila. Brez ljubezni sploh ne bi mogla preživeti. Ljubezen zdravi, zato jo dajem in sprejemam brez omejitev.
Ko ljubljena oseba nas zapusti, v srcih naših še naprej živi. Jernej Kocjančič
V septembru 2012 sem ostala brez moje ljube, najdražje, še ne 36 letne prijateljice Martine. V slavo in spomin sem ji napisala (v nadaljevanju) in prepričana sem, da bi za Ruth lahko enako zapisala, zato dovolite da bom ime Martine z imenom Ruth zamenjala. Vaše drage Ruth nisem osebno poznala (razen dveh njenih predavanj, ki sem jih obiskala) a vem, sem 300% prepričana: toliko energije, toliko srčnosti, pozitivnosti, kolikor jo je premogla Ruth ne more kar v hipu izpuhteti v »nič«, zato kot pribito drži in tudi narava nas vseskozi uči: Ruth naprej živi!!! Sicer ne v taki »obliki« kot bi si želeli vsi a ŽIVI! BREZ SKRBI! Zdaj JE v vsaki rožici, v vsakem metulju, v vsaki dežni kapljici, v vsaki zvezdici, v vsakem oblaku, ptičku in v vsakem sončnem žarku…
Usoda moja ZAKAJ si mi Ruth vzela, sprašujem se vse ure, dni, noči od kar je ni. Ni fer in ni pošteno! Odgovora pa ni in ni in ni…
Potem pa se zazdi, da je odgovor v čisto preprosti logiki. In vprašanje odgovor dobi. Je že tako: ko rožice za šopek si nabiramo, vedno najlepši cvet utrgamo: najbolj dehteč, najlepših barv: najlepšo sončnico, najlepše modro spominčico, najbolj dehtečo vrtnico, nedolžno belo ivanjščico. …In dalijo, narciso, šmarnico, trobentico,… Zdaj vem usoda ZAKAJ si mi Ruth vzela: ZATO KER JE BILA NAJLEPŠI CVET! Najlepših barv, najbolj dehteč, najlepša rožica!
Bodite močni oz. BODIMO MOČNI! ….tako bi želeli vsi naši dragi, ki so odšli…
Težko je povedati z besedami, kaj ti lahko neka oseba da, brez da bi jo v življenju sploh kdaj osebno spoznal. Njen blog sem spremljala približno 2 leti in nobena oseba do sedaj mi mislim, da ni v življenju pokazala tolikšnega smisla življenja kot ga je ona in preko nje vaša družina. Vsak dan mi večino dneva v glavi odzvanja misel: Zakaj ona? Bila je človek, ki je bil na ta svet poslan zato da nam vsem pokaže kako je treba živeti. Raje, vem da je težko. Če boste želeli jokati potem jokajte, če se boste želeli smejati se smejte, vedite pa da bo vedno ob vas kjerkoli že boste. Ljubezni kot je bila vajina danes ne srečamo na vsakem koraku. Vse dobro vam in vaši družini! P.S. Obljubim, da bo vsak moj tekaški korak posvečen z mislijo nanjo!
Družini Podgornik/Reš! Vem da je za vas težko in boli ampak opirajte se na lepe stvari in na srce polagam vam besede tri... RUTH ŠE ŽIVI. Ruth je združila ljudi iz vseh koncov Slo in še čez,ljubila je življenje in marsikomu ga je rešila. Meni ga je 2 leti in pol nazaj,ko sem jo spoznala na predavanju o rožicah in čez teden dni me je doletela kruta usoda in z zadnjimi atomi moči sem odprla njen blog in tako je bilo vsak dan do usodne njene nesreče. Draga Ruth,vem da si srečna tam a mi tukaj ne...HVALA ZA VSE.
Če je to res, da vsaka duša izbere svoje življenje, potem se bosta, dragi Raje, še srečala.... Hvala, draga Ruth, za vse lepe trenutke in doživetja. Vsi te močno pogrešamo. Naj se naši temni trenutki napolnijo s smehom in srečo, ki jo je sejala Ruth. Andreja
Kako lepo napisano. Tako preprosto in vendar se vidi velika ljubezen med vama. Želim vam veliko moči v nadaljnem življenju. Ruth bo vedno živela v naših srcih.
Pozdravljeni Raje! Tudi na našem vrtu za hišo, v katero smo se lani preselili, je vaša in naša Ruth pustila sledi. In njen spomin bo rasel z vsemi drevesi in rožami, ki so posajene natanko tam, kamor jih je postavila ona. In njenih stopinj po naši ljubi domovini je res nešteto. Kamorkoli se boste ozrli, jo boste lahko prepoznali. Z vami bo vedno. Bolečina, neznosna, bo seveda ostala, vendar bo čas omilil njeno ostrino. Ruth je ljubila življenje in ljubila je vse vas in gotovo si želi, da živite naprej. Verjela je in verjame v vaše bonsaje in v vas. V mislih smo z vami in še vedno tudi z Ruth. Branka in Srečko
Danas sam ostao zaprepašten. Tek sad sam shvatio što se desilo.I sam sam prešao slovenske gore uzduž i poprijeko.Preživio sam nekom srećom lavinu na Hochgallu. Nosila me 200m niz ozebnik i još i danas pamtim što sam u tim trenucima imao u mislima. Samo najbliže. Vjerujem da je i ona. Nekako me to posebno pogodilo zbog vlastitog iskustva. Ruth je dosta toga ostavila, i vjerujemda će i dalje svakim danom, pogledom na svaku stvar u vašoj vrtnariji ona i dalje biti sa vama.
11 komentarjev:
O,Raje...
Bi zmogli mi, ki smo jo kakorkoli poznali ponesti vsaj malo tistega kar je sejala naokoli v naš svet, medosebne odnose, doma, v službi, šoli, na ulici, in še marsikje...
Za Ruth je bil tek zgodba, dozivetje in ne prazni kilometri. Zato sem jo skrivaj ukradla tudi za svoj navdih. Vcasih sem jo na kaki prireditvi zelela pocukati, da bi morda kaksno prigodo uspicili skupaj ... pa sem vedno omahnila, da bo se cas za to. Zdaj pa je prisel cas, ki terja dejanje.
Ko sva z Mucki izvedeli za tragicen dogodek, sva obuli superge in tekli. Cas priprav za novo dozivetje se je ze pricel. Ko sva se ustavili, sva si bili enotni: Tek cez Bajkalsko jezero zeliva pokloniti njej.
Dovolite, da skupaj z njo v pricetku marca spleteva se eno zgodbo, polno volje, smeha in radozivosti v nekem sibirskem dnevu.
Del tega naj bo tudi za vas.
Bodite mocni.
Cici in Mucki / Petra in Zana
Spoštovani vsi njeni!
Ruth sem prvič zasledila na TV Slo - nekaj me je pritegnilo, verjetno njena preprosta dobrosrčnost in jeklena volja - pogledala sem oddajo do konca. Drugič sem jo nedavno poslušala na Fakulteti za šport - pomislila sem, kako zanimiva, prijazna in iskrena oseba/žena/mati je...
Ko sem po tragični novici začela spremljati vaše bloge, se mi skoraj vsakič ulijejo solze... Raje, vsem se zahvaljujem za iskrenost v obliki misli, fotografij, čudovitih verzov... Lahko vam zaželim le vse dobro in bodite močni še naprej!
B.
MOJA LJUBEZEN JE BREZMEJNA
iz knjige Louise L. Hay Notranja modrost
Toliko ljubezni je na tem svetu in toliko ljubezni je v mojem srcu, a včasih to pozabim. Včasih pomislim, da je ni dovolj ali da je je le premalo, in zato kopičim tisto, ki jo imam, ali pa se jo bojim spustiti. Bojim se jo izraziti. Nato pa se zavem, da več ljubezni ko se pretaka iz mene, več je je v meni in več je prejmem. Brezmejna je in brezčasna. Ljubezen je resnično najmočnejša zdravilna sila. Brez ljubezni sploh ne bi mogla preživeti. Ljubezen zdravi, zato jo dajem in sprejemam brez omejitev.
Ko ljubljena oseba nas zapusti, v srcih naših še naprej živi.
Jernej Kocjančič
V septembru 2012 sem ostala brez moje ljube, najdražje, še ne 36 letne prijateljice Martine. V slavo in spomin sem ji napisala (v nadaljevanju) in prepričana sem, da bi za Ruth lahko enako zapisala, zato dovolite da bom ime Martine z imenom Ruth zamenjala. Vaše drage Ruth nisem osebno poznala (razen dveh njenih predavanj, ki sem jih obiskala) a vem, sem 300% prepričana: toliko energije, toliko srčnosti, pozitivnosti, kolikor jo je premogla Ruth ne more kar v hipu izpuhteti v »nič«, zato kot pribito drži in tudi narava nas vseskozi uči:
Ruth naprej živi!!! Sicer ne v taki »obliki« kot bi si želeli vsi a ŽIVI!
BREZ SKRBI!
Zdaj JE v vsaki rožici, v vsakem metulju, v vsaki dežni kapljici, v vsaki zvezdici, v vsakem oblaku, ptičku in v vsakem sončnem žarku…
Usoda moja ZAKAJ si mi Ruth vzela, sprašujem se vse ure, dni, noči od kar je ni.
Ni fer in ni pošteno!
Odgovora pa ni in ni in ni…
Potem pa se zazdi, da je odgovor v čisto preprosti logiki.
In vprašanje odgovor dobi.
Je že tako: ko rožice za šopek si nabiramo, vedno najlepši cvet utrgamo: najbolj dehteč, najlepših barv:
najlepšo sončnico,
najlepše modro spominčico,
najbolj dehtečo vrtnico,
nedolžno belo ivanjščico.
…In dalijo, narciso, šmarnico, trobentico,…
Zdaj vem usoda ZAKAJ si mi Ruth vzela: ZATO KER JE BILA NAJLEPŠI CVET!
Najlepših barv, najbolj dehteč, najlepša rožica!
Bodite močni oz. BODIMO MOČNI!
….tako bi želeli vsi naši dragi, ki so odšli…
Andreja A.
Težko je povedati z besedami, kaj ti lahko neka oseba da, brez da bi jo v življenju sploh kdaj osebno spoznal.
Njen blog sem spremljala približno 2 leti in nobena oseba do sedaj mi mislim, da ni v življenju pokazala tolikšnega smisla življenja kot ga je ona in preko nje vaša družina. Vsak dan mi večino dneva v glavi odzvanja misel: Zakaj ona? Bila je človek, ki je bil na ta svet poslan zato da nam vsem pokaže kako je treba živeti. Raje, vem da je težko. Če boste želeli jokati potem jokajte, če se boste želeli smejati se smejte, vedite pa da bo vedno ob vas kjerkoli že boste. Ljubezni kot je bila vajina danes ne srečamo na vsakem koraku. Vse dobro vam in vaši družini!
P.S.
Obljubim, da bo vsak moj tekaški korak posvečen z mislijo nanjo!
Družini Podgornik/Reš!
Vem da je za vas težko in boli ampak opirajte se na lepe stvari in na srce polagam vam besede tri... RUTH ŠE ŽIVI.
Ruth je združila ljudi iz vseh koncov Slo in še čez,ljubila je življenje in marsikomu ga je rešila. Meni ga je 2 leti in pol nazaj,ko sem jo spoznala na predavanju o rožicah in čez teden dni me je doletela kruta usoda in z zadnjimi atomi moči sem odprla njen blog in tako je bilo vsak dan do usodne njene nesreče.
Draga Ruth,vem da si srečna tam a mi tukaj ne...HVALA ZA VSE.
TINA
Če je to res, da vsaka duša izbere svoje življenje, potem se bosta, dragi Raje, še srečala....
Hvala, draga Ruth, za vse lepe trenutke in doživetja. Vsi te močno pogrešamo.
Naj se naši temni trenutki napolnijo s smehom in srečo, ki jo je sejala Ruth.
Andreja
Kako lepo napisano. Tako preprosto in vendar se vidi velika ljubezen med vama. Želim vam veliko moči v nadaljnem življenju. Ruth bo vedno živela v naših srcih.
Pozdravljeni Raje!
Tudi na našem vrtu za hišo, v katero smo se lani preselili, je vaša in naša Ruth pustila sledi. In njen spomin bo rasel z vsemi drevesi in rožami, ki so posajene natanko tam, kamor jih je postavila ona. In njenih stopinj po naši ljubi domovini je res nešteto. Kamorkoli se boste ozrli, jo boste lahko prepoznali. Z vami bo vedno. Bolečina, neznosna, bo seveda ostala, vendar bo čas omilil njeno ostrino. Ruth je ljubila življenje in ljubila je vse vas in gotovo si želi, da živite naprej. Verjela je in verjame v vaše bonsaje in v vas. V mislih smo z vami in še vedno tudi z Ruth.
Branka in Srečko
Danas sam ostao zaprepašten. Tek sad sam shvatio što se desilo.I sam sam prešao slovenske gore uzduž i poprijeko.Preživio sam nekom srećom lavinu na Hochgallu. Nosila me 200m niz ozebnik i još i danas pamtim što sam u tim trenucima imao u mislima. Samo najbliže. Vjerujem da je i ona. Nekako me to posebno pogodilo zbog vlastitog iskustva.
Ruth je dosta toga ostavila, i vjerujemda će i dalje svakim danom, pogledom na svaku stvar u vašoj vrtnariji ona i dalje biti sa vama.
Držite se.
Adrian Horvat.
Objavite komentar