sobota, 31. oktober 2009

Buxus orgija

Včasih moraš imeti srečo. No, fajn je, če jo imaš vedno, ampak to je utopija. Sreča je za vsakogar drugačne oblike, barve in vonja. Za bonsajista pa je - evo tole:
Klic kolega , ki ve pri katerih stvareh se mi poviša pulz, je vse načrte za včerajšnji dan postavil na glavo. Tokrat brez preklinjanja. Nekje, ob stoletni hiši, sredi starega mestnega jedra, so stoletni pušpani nekomu postali odveč. Z Andrejem, specialistom za izkopavanje urbanih jamadorijev, sva celo dopoldne rezala, štihala, kopala. Pffff, saj to ni res :)
In tako petinštiridestkrat.
Tomažev šesti čut o pravem času na pravem mestu je bil uporabljen v obojestransko zadovoljstvo.
Debate o popolnosti, sreči, bodočnosti, opcijah je pregnala noč.
Na njivi, začasno zakopani, pa čakajo starčki na novo življenje.
Mene pa boli zapestje. Kako bi me šele srce, če bi ta zaklad ležal nekje na odpadu. Matjaž, rešil si 45 življenj, enega, prvazaprav dva, pa prijetno razdrmal. Hvala!

5 komentarjev:

Miha Oberstar pravi ...

V nasprotju z herostrati je to angelsko delo... Vse čestitke !! Naj zelenijo; kot pravi TomaŽ !
Lp, Miha

Nik Rozman pravi ...

ZEGNARJA ! ;)

Nik

Roland pravi ...

naj vam zelenijo...zelo lepi primerki

lp, roland

Anonimni pravi ...

Lepo, ...radost na obrazih pove kako.

Marjan

ataslon pravi ...

Naj vama bodo zeleni bogovi naklonjeni...pa da čez leto ali dve vidimo kaj sta ustvarila.

Mal fovšije je pa vseeno, hahaha