Buxus orgija

Včasih moraš imeti srečo. No, fajn je, če jo imaš vedno, ampak to je utopija. Sreča je za vsakogar drugačne oblike, barve in vonja. Za bonsajista pa je - evo tole:
Klic kolega , ki ve pri katerih stvareh se mi poviša pulz, je vse načrte za včerajšnji dan postavil na glavo. Tokrat brez preklinjanja. Nekje, ob stoletni hiši, sredi starega mestnega jedra, so stoletni pušpani nekomu postali odveč. Z Andrejem, specialistom za izkopavanje urbanih jamadorijev, sva celo dopoldne rezala, štihala, kopala. Pffff, saj to ni res :)

In tako petinštiridestkrat.

Tomažev šesti čut o pravem času na pravem mestu je bil uporabljen v obojestransko zadovoljstvo.

Debate o popolnosti, sreči, bodočnosti, opcijah je pregnala noč.

Na njivi, začasno zakopani, pa čakajo starčki na novo življenje.

Mene pa boli zapestje. Kako bi me šele srce, če bi ta zaklad ležal nekje na odpadu. Matjaž, rešil si 45 življenj, enega, prvazaprav dva, pa prijetno razdrmal. Hvala!

Na hitro

...sem se odločil, odpeljal, nabavil in se vrnil. V enem dnevu in pol v Belgijo, Nizozemsko ter domov. Posode za bonsaje so bile v prvem planu. Obisk kolega, ki se je dan prej vrnil iz Švice s šestdesetimi nakopanimi macesni ( ata ima oko ) mi je spet zmešal glavo.

Pol ure debate, izmenjevanja izkušenj.

Namesto ducata manjših za prodajo sem pobasal spomladi ogledan brin. Ljubezen na prvi pogled.

Juniperus communis subsp. alpina – alpski brin , pred tremi leti izkopan v italijanskih Aplah.

Brez napak. Doma, scufan od vožnje in pomanjkanja spanja, sem se bolj kot z analizo ubadal s strahom. Ali si upam, sem sposoben takemu, čez dvesto let staremu dedku, poudariti življenjske značilnosti?
Danes naju čaka nov razgovor.

Pa se je začelo

Leto iskanj menja mesec kopanj. Prvi del.

Vroč dan. Za taka dela sploh neprimeren. Prilagajanja urnika pač.

Kjer je čisto drugače

Prepih tišine pomaga zaspanim čustvom odpirat oči. Kratki, a polni, detajli krepijo.

Ko tempo pade, svizci žvižgajo alarme. Domove jim obkroža stoletno ruševje, macesni, mir.

In tisočletno delo narave.

Postanki za dušo, ker sem obdobje štoparice že zdavnaj zakopal v pozabo. S prijateljem, brez besed, v tempu prijetno hladnega popoldneva.

Jasna jutra so posebna. Če jih opaziš, čutiš.

Trije centri

Za Uroša strokovna ekskurzija, zame nabava, za oba stik z bonsaji, odklop in priklop hkrati.
Nočno pot sva ob osmih zjutraj zaključila v Lodderju. Azeleje sporočajo, azeleje bruhajo lepoto.

V primerjavi s prejšnjimi obiski, so bile police prazne. A še vedno polne.

Rumeni se počasi polni. Uroš tudi.

Potem naprej. Nov center, novo odkritje. Jamadori center ala Kaflein. Malo manjši, drugačen...Bingo.

Prevladujejo brini, naploh iglavci. Vseh velikosti in kvalitet. Cene nizke, prave.

Štiri ure iskanja, prekladanja, računanja...kombi je že skoraj poln.

Nekateri primerki so sapojemajoči.

Pot, koncentracija bonsajev in vročina so naju zdelali. Do Belgije sva se vlekla v neskončni koloni. Našla prenočišče in zgodaj padla v sanje. Vsak svoje, gotovo podobne.

Včeraj še Ginkgo, ki kljub nekaterim napovedim NE zapira svojih vrat. Ni razočaral. Seveda v kombijuu ni placa več. Nič.

Detajli? Se splača obiskat moj vrt.

Mogoče navržem še nekaj slik.