podaja svoj pogled na to, kdo in kaj smo tisti, ki imamo bonsaje, oziroma se z njimi ukvarjamo.
Sam menim, da je tudi ljubitelj bonsajist. Vsaj v večini primerov. Bonsaj je namreč živ. Z njim je treba živeti in ga negovati. Dvomim, da je v Sloveniji kdo (razen mogoče izjem ), ki zalivanje, oblikovanje in nasploh skrb, prepušča "bonsajistu".
Razlika med sliko in bonsajem je tu bistvena. Oboje je umetnost, drži. Vendar slika lahko stoletja visi nedotaknjena (tudi mora), bonsaj pa zahteva DELO. Če le-to opravlja ljubitelj, potem je to bonsajist.?
Vsak bonsajist je vsekakor ljubitelj bonsajev. Vsak ljubitelj, ki ima doma doma bonsaj, je po moje bonsajist. So pa seveda ljubitelji, ki jih ta zvrst zanima, vendar zaradi različnih vzrokov bonsajev nikoli ne kupijo. Enostavno so jim samo všeč. Kot slike. Radi jih pogledajo, a nikoli ne kupijo.
Sicer pa moj namen ni bil DELITEV po kategorijah v takem smislu. Glede na enoletna opžanja, ki vsekakor niso popolna, sem napisal svoje videnje bonsajske scene v Sloveniji. Zgolj svoje, na kateri delno sloni začrtan razvoj mojega nadaljnega dela glede ponudbe.
Tole in podobna predalčkanja so totalno brezvezna. Zakaj potem sploh pišem o tem?
Z bonsaji se ukvarjam že 15 let, vključno z vmesno delavno pauzo. Glede na to, da me to veseli, da se je v Sloveniji v tem času na sceni začelo dogajati, da imam vrtnarijo, da v Sloveniji ni bilo prave ponudbe, sem se odločil poleg osebnega še za poslovni pristop. V bonsaje poleg časa in znanja vlagam tudi denar. Moj cilj je zadovoljiti kupca. Ta pa je zaradi mene lahko avtomehanik, slikar ali pa bonsajist.
Torej, pisal sem o mojem videnju KUPCA. Le ta pa je tisti, ki pogojuje našo ponudbo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar