Odvisnik

Odvisen sem.
Bolan.
Zaman sem iskal zdravilo.
Kot alkoholik, ki si nenehno dopoveduje "samo še tegale, samo še danes, potem pa neham!", sem si, sicer v prepričanju in želji, lagal. Sebi in drugim.

Lagal sem, da sem ozdravljen, da ne potrebujem hoje po robu, kjer mi je edino mogoče videti sebe.
Lažno upal, da mi je lanski pogled v prepad pojasnil kam so izginile sanje.

Pa ne. V bistvu sem poskušal zatajiti samega sebe. Izdati svojo bit.

Je to v redu?
Prijateljev ne zatajiš. Sebe pač?
Ne.

Sem kar sem in kakršen sem. In takega me sprejema družina.

Zato grem. Da se doživim, da se vrnem.
Cilj? Videti!
Bo to v Nomu ali prej bo odvisno od stanja telesa, duha in narave.

Čudna so moja pota. So pa moja!