Medtem, ko druga polovica Tore brska za bori, Z Matjažem osvajava zakaj je zato in kako.
Juniperus Itoigawa ima vse atribute vrhunskega bonsaja. A bil je pripeljan iz daljnega vzhoda, očitno kupljen v eni propadajočih 'tovarn' predbobansajev. Žica, zajedena v veje je bolečina. Predvsem za drevo, pša tudi za naju.
Zato so veje bolj krhke. Nudila sva jim prvo pomoč.
Očiščen, pripravljen na žičenje, ki ga bo Matjaž opravil doma, pravi - v miru.
Potem sva presadilo še 'sestrico' moje Hinoki ciprese (mojo sem že v nedeljo). Nama je čudovita.
Učenec Uroš ima trenutno več dela v rastlinjakih. Ko bo sezona mimo, bo obratno. Ja, Tomaž je prinesel bor in ruševje.
Bonsaji se prebujajo. Kot vsa narava. Čas presajanja bo minil, cak.... Zato je treba hitet, hitet....
Ni komentarjev:
Objavite komentar