Bil je kričeče bel.
Slonel je ob starem hrastu, objet s prvimi sončnimi žarki, zazrt v tišino rojevanja novega dne. Vedoč, da ga bo mlin dogodkov, kot vsak dan, mlel med hrupnimi kamni, trl in preobračal do noči, ko bo komaj živ, če sploh, prazen legel proti sanjam, ki pridejo na inventuro. Če sploh.
Zabuhlo črn.
1 komentar:
In ko misliš, da jutri ne boš več zmogel, te noč prečisti in "nafila" ter zopet vstaneš ves bel in poln...
Lepo jutro in še lepši nov dan ti želim.
Objavite komentar