Pogojev v hribih ne zamujam. Obratno od strupenih plazilcev oživim v snegu in mrazu.
Bolj mraz bolj nor. Bolj veter, še bolj.
Ko se iz pregaženih cest oddrsam na Klek, je cajt za pauzo. Meditacijo. Sedim na kuclju svoje karme, poslušam zehajoč veter, introvertiram misli na Aljasko. Zaupam opremi, ki odbija veter, zaupam sebi, ki ga sprejema.
3 komentarji:
Je..ga, če pamet ni toliko pametna, da bi vse razumela...ja kako bo potem človeček...ali čovečuljak kot pravijo Srbi (majhen bogaboječ, hinavski, od vsega neznanega prestrašen posranc)
Vsak ima svoje območje, fajn je, če ga razume in na tak način živi..
ni ga več
Objavite komentar