Samoanaliza je namreč pokazala, da glavno odvračalo mene me od morja niti ni morje samo. Ampak gomazeče množice podnevi lenih, ponoči pijanih soljudi, ki povzročajo nemir. Jaz pa hočem mir. Čisti mir, pure silence!
Na morju je to mogoče samo na samotnem otoku. In prav tja greva. Na takega, majčkenega, z eno samcato hišco gor, pa pika. Na Žižanj. Lastnik hišce, otok je v lasti države Hrvaške, naju bo s čolnom zategnil tja in čez devet dni prišel po najine ostanke. In naju.Vmes pa odklop. Od vsega. Na način, ki ga ne poznam. Mogoče, le da ne bo hudo vroče, pa mi zleze pod kožo? Kajak, knjige, lovljenje rib (upam, sicer znava shujšat), buljenje v zvezde, veliko ljubezni, ljubljenja tudi kajpak, spanja, premišljevanja in nič več.
Nisem romantik, sploh ne, daleč od tega. Samo mir hočem!
V hribih pa je padel prvi sneg!?
6 komentarjev:
Ko boš dovolj sam, da boš morje dejansko slišal in začutil, ti zna biti všeč. Uživaj.
Pozdrav,
Blaž
dober prijem ;-) Išči globoko odsekano kamnito razbito obalo, uporabi črva ali pa ligenj, školjko. Najlažje je ujet hobotnico - na umetno vabo. Lepo se imejta, mislim, da boš vseen užival !
ja, ja črva...
mene samo skrbi da ne omagam!!
Ej, devet dni na samotnem otoku...
Devet dni na samotnem otoku... in to z Ruth ...ne bo ti dolgčas in sploh ...ne boš omagal...
Kar korajžno na jug! Všeč ti bo!
LP
MIlena
:) sej si pa ja športnik
Žižanj je sicer miren otoček, ni pa gor le ena hiša...
poglej na www.otok-zizanj.com
sem nekajkrat po 1 teden dopustoval gor, pa nekaj ligenjskih vikendov v februarju.
lepi spomini
Objavite komentar