Macesen Veliki

Jeseni bo štiri leta odkar sva z Matejem krivila hrbte pozno v noč.  Grozil mi je s smrtjo, če ne preživi...

Pa je. Oba sva še živa. Macesnu sem lani privoščil veliko sonca, veliko mene. 

Odzval se je. Butnil v zeleno in končno privolil v prvo oblikovanje. Suh les je narava obdelala v nulo. Odrezan del debla je zato izstopal. Z leti bo, močno upam, dober fejk. Postopoma.

 Veje pa, seveda samo tiste glavne, na približno mesto. Dajmo svetlobi pot.

Spomladi pa v posodo. Po moje bom potreboval pomoč...