Pozvonim.
Neverjetno!
Zaslišim svoj glas:
" Kva je??? Kdo spet remeti moj mir?
Ki ga ni!
Kdo je,
jebenti,
ki me moti??"
Pogledam čez balkon,
čez ograjo balkona.
In vidim sebe.
Kako z rokami v žepih,
sklonjen odhajam,
od mraza zapet,
razočaran.
Da me ni doma!
p.s.: zadnjič, ko sva se zadnjič srečala, nisem bil slabe volje. Samo nisem vedel, kako se bo končala diagnoza.
1 komentar:
RAJE!!!
Ej, super pesem.
A se prosim prijaviš na naš portal (pesem.si) in objaviš tole.
Saj ti ne bo vzelo veliko časa.
LP, Lidija
Objavite komentar