Smreke

Ker jih imam, ker je pravi čas, ker imam čas, ker tako pravi Walter, in ne na koncu, ker je to potrebno, delam na smrekah.
Različno, kot so različne same. Čiščenje, presajanje, razprtje soncu, krajšanje... Vse z namenom, da bodo naslednje leto lepše. Starejše so, lepše so. Smreke namreč.

Tale triglava na primer, je v dveh letih našopala korenin kr dost.

Speči brsti so prebujeni. Samo svetloba jih bo spomladi obudila v vejice. Zato proč z vsem, kar ni, kar je bilo.

 Pa krajšanje. Spet na speče brste. Nekje jih je preveč. Nekje jih pa še ni.

 Ekološko upogibanje. Razpiranje. Nič dokončnega. Samo dovoljenje soncu, da obsije notranjost.

Bom čez pet let pokazal razvoj. Spomnite me, če slučajno pozabim.