Prikaz objav z oznako picea. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako picea. Pokaži vse objave

sobota, 15. september 2012

Smreke

Ker jih imam, ker je pravi čas, ker imam čas, ker tako pravi Walter, in ne na koncu, ker je to potrebno, delam na smrekah.
Različno, kot so različne same. Čiščenje, presajanje, razprtje soncu, krajšanje... Vse z namenom, da bodo naslednje leto lepše. Starejše so, lepše so. Smreke namreč.

Tale triglava na primer, je v dveh letih našopala korenin kr dost.


Speči brsti so prebujeni. Samo svetloba jih bo spomladi obudila v vejice. Zato proč z vsem, kar ni, kar je bilo.


 Pa krajšanje. Spet na speče brste. Nekje jih je preveč. Nekje jih pa še ni.

 Ekološko upogibanje. Razpiranje. Nič dokončnega. Samo dovoljenje soncu, da obsije notranjost.

Bom čez pet let pokazal razvoj. Spomnite me, če slučajno pozabim.

ponedeljek, 1. november 2010

Smreka

Časovne luknje, neenakomerno umeščene v golaž bilanc prejšnjega tedna, sem polnil v ateljeju. Miril sem roke, pomiril sem um. Večina problemov je ostala. Problem smreke je začasno rešen.
Vitka skuštranka ni nikoli vzbujala posebnega zanimanja. Pri opazovalcih. V meni pač. Ni tako mlada, a ima sexi gibanje. Z novim načinom, bolj urejenim, zna bit še dobra baba.

Bolje? Valjda, ampak ne še najbolje. Še me nekaj moti. Ni še v stilu, ki se podaja njeni karizmi. Njena drža še ni koketna.

Veliko sem delal na "make upu". Zanemarjene gube starosti se da dandanašnji ne skriti, poudariti. Ker pri bonsajih so starejše lepše kot mlajše.
Prej:

In potem. Šla sva v detajle.

Noge je imela skrite. Tud niso slabe.

Še osrednji del.

Spet sem se nakaj naučil. In še malo, pa bom vse znal!
Ja pa ja!

petek, 26. december 2008

Smreka in sneg

Kot bonsajist, tazagrizen, v skladu z določili praznikov, sem upognil novoletno smreko. Nabrana je bila že lani. Prej grda kot lepa, premalo čudna, v zelo čudni posodi ni bila prepričljiva. Brez obetov. A kot pri ljudeh, se v vsakem skriva nekaj dobrega.

Make up ženskam dela čudeže. No, ali jih vsaj prikriva. Nekaj podobnega sem naredil z obrazom smreke. Par poizkusov, ki znajo v bodoče priti prav. Ostaja čudna, a drugačna, ne prelepa, a posebna. Ko bo zrela, bo mogoče privlačna.

Potem pa ga je začelo sipat. Odtrgal sem ketno in se šel spraševat ...


... ostajam isti. Neozdravljiv odvisnež.