PONOČI NA KREDARICO

Polna luna!!!
Skupaj z belino zime dela noči čarobno svetle.
Zraven doživeti še tišino v gorah ...

V soboto ob 22h sva se z Ruth z avtom odpeljala v Krmo. Nato na lastni pogon - s smučmi na Kredarico.

Minus 17 se je z višino počasi talilo na minus 10. Luna pa je delala dan. Čelk niva potrebovala.

Kdor se zmrduje nad svetlobnim onesnaževanjem - takole je v dolini okoli treh zjutraj.
Ko vse še spi, dolina žari!

A to noč je najbolj svetlobno "onesnaževala" luna.

Na Kredarico sva prišla v slabih šestih urah - malo pred peto zjutraj.
Tam naju je pričakalo polno smrčalcev. Komaj sva našla prostor na mizi in klopi za kratek poskus lovljenja spanca. Meni je delno uspelo, Ruth pa ne.
Zato nisva zamudila menjave luči. Prehod svetlob je bil nekaj posebnega. Luna je zahajala, sonce vzhajalo ...

Duša je bila nasitena! Še želodec, potem pa naprej na Kanjavec.

Debela peč, Brda

Potem, ko sva na silvestrovo dihala nočni piš, sva danes uživala v idelanem dnevu. Sonce in perfektna smuka. Besede so odveč, zato samo slike.

Srednji vrh

Skozi Završnico po zaledeneli cesti z avtom, do koder gre, potem pol ure peš do Tinčkove koče. Pa se pokaže. Srednji vrh, objet s tremi velikani - Stolom, Vrtačo in Begunjščico. Manjši, 1796 m, nič posebnega, ampak v nedeljah, pa ne samo v nedeljah, osamljen.


S smučmi proti Iskrški koči pod Zelenico. 20 cm pršiča obeta užitke.
Levo do prelaza Šija.

Vrtača je jasna. Premetavajo jo vetrovi, ampak tako vabi. Južno pobočje. Je že varno?

Bo treba probat...

Moj prvotni cilj, Stol od zadaj, je bil zadaj zavit v meglo. Kdaj drugič.

Da o Begunjščici, ki je kljub oblakom gotovo gostila množice turnih smučarjev, ne govorim.

Flanka na Vrtačo je z višino postajala strmejša in ledena. Pihal je pa pihal...ohoho. Pogled je že uhajal na nasprotni Srednji vrh.

Pa sem pod vršno strmino stisnil rep in odvijugal nazaj. Jebi ga, zihr je zihr!Mal čajčka, pa spet u breg. Puf, puf... a je fajn. Mraz, veter, pa jest, pa

nč druzga.

Veter z vrha pobira sneg.

Mavrica snežink.

Z vrha, Stol.

dolina,

proti domu,

proti Šiji,

proti Vrtači,

spet Stolu,

pa še ene par iz užitka.

Prvih dvesto metrov je bilo strmo ampak blazno uživantsko. Naslednje pol ure pršiča pa že kič.