Srednji vrh

Skozi Završnico po zaledeneli cesti z avtom, do koder gre, potem pol ure peš do Tinčkove koče. Pa se pokaže. Srednji vrh, objet s tremi velikani - Stolom, Vrtačo in Begunjščico. Manjši, 1796 m, nič posebnega, ampak v nedeljah, pa ne samo v nedeljah, osamljen.


S smučmi proti Iskrški koči pod Zelenico. 20 cm pršiča obeta užitke.
Levo do prelaza Šija.

Vrtača je jasna. Premetavajo jo vetrovi, ampak tako vabi. Južno pobočje. Je že varno?

Bo treba probat...

Moj prvotni cilj, Stol od zadaj, je bil zadaj zavit v meglo. Kdaj drugič.

Da o Begunjščici, ki je kljub oblakom gotovo gostila množice turnih smučarjev, ne govorim.

Flanka na Vrtačo je z višino postajala strmejša in ledena. Pihal je pa pihal...ohoho. Pogled je že uhajal na nasprotni Srednji vrh.

Pa sem pod vršno strmino stisnil rep in odvijugal nazaj. Jebi ga, zihr je zihr!Mal čajčka, pa spet u breg. Puf, puf... a je fajn. Mraz, veter, pa jest, pa

nč druzga.

Veter z vrha pobira sneg.

Mavrica snežink.

Z vrha, Stol.

dolina,

proti domu,

proti Šiji,

proti Vrtači,

spet Stolu,

pa še ene par iz užitka.

Prvih dvesto metrov je bilo strmo ampak blazno uživantsko. Naslednje pol ure pršiča pa že kič.