Kitajski brest

Ulmus parvifolia, 45 cm
Pripravljen za ogled. Na sejmu Flora v Celju, do nedelje.

Posledice

Dejanja so povod za posledice. Moj vztrajnostni balon se je spet predčasno razpočil pred štirinajstimi dnevi. Dehidracija in vročina sta pretektolst. Rahlo pomrznjeni palci, oko in psihadelične luknje so mile malenkosti. Globoka venska tromboza pa je huda resnica. Komaj verjetno, a žal resnično. Čaka me nov spopad. Tega, obljubim, ne bom zaključil predčasno.

Jabolka

Čas počitnic se končuje.

Jaz iz Aljaske, Ruth v Sahari, otroci pa takole.

Pre: sajanje,obrazbe

Ukinitev zime in njenih posledic s pomočjo bonsajev, kolegov in lepega vremena. Potreba, terapija, gušt, fleš...
Javor Aragawa kliče na pomoč. Mogoče par dni pozno, a ne prepozno.

Celtis sem presajal lani. Letos zato ni bilo nuje. Ampak, nova posoda, obrat za 20 stopinj...

pa tudi korenine so klicale k krajšanju.

Tomaž in Miha sta opravljala "umazana" dela. Hvala.

Zadovoljen!

Brin; njemu olajšanje v novi posodi godi. Lahko diha, pa še lep je.

Squamata; nova posoda, nova prva stran.

Še ne dokončna podoba.

Na koncu pa famozno odstranjevanje alg. Seveda s specialno tekočino!

Lep, poln dan je bil.

Danes pa Ruth začenja svoj tek čez puščavo. Nimava stikov, ni signala. Te telepatija. In ljubezen.

Poračun

Dnevni mrki so vse redkejši. Nočne vleke v belem se počasi umirjajo.

Črta je potegnjena.

Doma

ALJASKA 2010 - DNEVNIK, NOVICE
samo klik, pa se pokaže kva dogajalo

Aljaska

Ko se takole v sanjah začnejo dogajat dnevi ki prihajajo, je dan D čisto blizu. Osem dni logisitke, potem X dni ekspedicije. Optimalnega premikanja od točke A k točki B, prilagajanja razmeram in sebi, dojemanja narave. In sebe. Deset mesecev priprav je minilo - zvizzzzz. Hitreje, kot bo samo en, naslednji. Ki pa bo popolnoma drugačen.

Jutri letim na Aljasko.

Se beremo spomladi!

Imejte se fajn. Jaz se bom. Absolutno.

ENDOMIKRODIVIACIJA

Spontanosti ovira je pojmljivost,
Abstrakt občutkov, zavedanje, minljivost.

Preraščen razum preteklosti pokleknjen v sedanjost,
prosi cvet odprti,
naj zapre svoj čar očem metulju,
da videl več ne bo poti v prihodnost.

Prhut pojmljiv okoli barv
milo trese venčne liste,
že slep, polomljen, malo star,
spomin pozabe,
pelod nosi mimo bistva.

Pride dež in kmalu sneg,
iz cveta plod,
metulja le še bled spomin.

Peči. Mrzle, prazne...

Bela plazma naokoli, nedolžna in hladna. Prehojena v vse smeri, zapuščam te.

Grem k tvoji materi, še nedostopni, ne tako nedolžni in mili. Povej ji, prišepni, da sva prijatelja.