Po skoraj štirih tednih, z malo goljufije, spet doma. Danes.
Stres, odgovornost in delo sta mi spremenila bioritem.
Iz skoraj nič spanja, do spanja do jutra.
Zbujal sem se ob štirih, vedno, najkasneje ob petih. Sedaj ob šestih, pol sedmih, strmim v ogledalo in se sprašujem... Sem to jaz?
Ponoči sem sanjal.
Utrujen sem. Ne pogrešam Aljaske! Ne oziram se na zamujene sončne vzhode, na bonsaje, na nič!!!
Hočem spat!
p.s.: v času depresije sem spal...no, nisem spal.
N A D O K N A D I !
Vsi imamo svoje meje!
P.S.2.: ne jih prečkat!!!