Priprava terena

V bistvu cel dan pripravljam 'teren'.
Navsezgodaj v pisarni analiziram in planiram. Bliža se konec sezone, konec prihodkov, zima odhodkov. Preživeti do spomladi pomeni imeti denar. Za proizvodnjo, za plače, za državo, za družino. O tej temi bi napisal knjigo, ne samo packe v blogu...
Potem, ko je glava polna, pa na sneg. Vsak dan ga je nekaj več. Stare sledi so zalite. S tekaškimi smučmi na celo je težje kot s krpljami. Naslednji dan, po isti poti, seveda če ga ne zapade, je tek že podoben teku.
V eno smer
in nazaj.

Sam svoj ratrak.
Proge na Rudnem polju so urejene. Ampak cvrčijo od gneče. To ni zame. Pa še tako kratke so.

Do sonca in nazaj

Ruth teče od doma do Ajdovščine. 100 km preizkušnje. V megli in s soncem v srcu.
Jaz pa v srcu sonca nimam. Sem ga moral povohat od blizu.
Iz megle je rosilo, iz por znojilo. Divjanje duše na meji blaznega. Dokler...
...počasi slike ne dobijo barv. Pulz pade, temperatura tudi.

S krpljami, za smuči ga je spodaj še premalo.

Navzgor, gor, proti soncu.

Pozdravit zadnje macesne, poslušat veter, tulit v mili mraz.

Gledat divjanja, motit gamse, sedet vase.

Preganjat sivino, barvat počutje.

Pozdravit sebe.

In sneg, in sence.

Mir in višino.

Prej in potem.

Stokat od sreče, zavijat kot volk.

Med tisoč kontrastov, tisoč oblik,

pod desetino praznih vrhov.

Leže,

in stoje.

Z ovacijo metežev, mirnostjo skal in dreves,

odtisi svojih stopinj,

plesočimi oblaki,

igranjem svetlobe,

in pozdravnim govorom prijateljice zime.

Potem pa nazaj v temo.

Z napolnjenimi baterijami in nogami v krčih.

P.S: doma sem pozabil stativ, obe zaslonki sem pa imel odprti do konca :)

Sonny Rollins

Sonny Rollins - kriv za kratko štiriurno spanje, prepojeno z neverjetno mehko improvizacijo sanj.
Poslušanje jazz legende v živo, bilo je v Zagrebu, ob spremstvu priznanih slovenskih jazzistov in Pie seveda, je zapolnilo vse prazne prostore od številk do snega begajočega uma. Prebujanje preveč zamrtih čutov, totalen relax.
Polno, popolno.

Ne pisat, poslušat!

Sonny jih ima 79. Njegova glasba pa bo večna. Nekaterim to uspe, le redkim.

Pa je tu

Kot nekateri ne zamudijo španskih nadaljevank (ali Kmetije npr.), drugi fuzbalske tekme, morja..., je zame prvi pravi sneg notranja 'obveznost'. Belo sporočilo. Točka orientacije na poti ravnovesja.
Gorenjske doline so ostale nage. Pokljuka pač ne.

Četrt metra ga je dovolj za prvo turo. Bolj sprehod. Soočenje.

Na planini Šeh samuje Stanko. Proč od vseh, v majhni brunarici živi svoj mir. Poznava se že par let. On mi pove o svojem doživljanju samote, jaz njemu o svojem. Sanjava naprej.

Njemu duh Aljaske, meni duh bivanja nekje proč. Instant.

Pol ure je bilo dovolj. On v drva, jaz nazaj na sneg.

Razen otroka v sebi, nisem srečal nikogar.

Le na koncu. Center deluje. Biatlonci jo že drajsajo.

Polna luna je imela tokrat močnejši vpliv na vreme. Name pa posrednega.

Tole je boljše od Tv. Tu ni kaj dost za razumet.

Happy?

Brez dvoma.

Še malo jeseni

Pušpani so posajeni. Tisoč litrov substrata, 16 ur dela.