Kaj pomlad, poletje...

Podoba narave se menja. Bonsaji zavzemajo svoje položaje.

Doba presajanja je mimo. Uspelo, glih za glih.

Jamadoriji, lanski in letošnji se prebujajo.

Ciklus se nadaljuje.

Dokler se ne konča.

Karma

Tone mi je v Pragi vrgel kost.
Karma.

Wikipedija pravi:
...označuje ezoterični pomen vzrokov in posledic, ki sledijo vsakemu dejanju. Karma zaobjema pravzaprav vse, kar počnemo, smo počeli in bomo počeli. Gre za dejanja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Dejanja, ki jih počnemo danes namreč določajo našo prihodnost, dejanja, ki smo jih opravili v preteklosti pa določajo našo sedanjost.

Iščem vzrok, napako, ki me je pripeljala namesto na rob gozdne meje v pisarno. Kje sem zabluzil, da sem sedaj 'direktor'?
Ampak - sprejemam odgovornost.

Histamin

Zadnja leta so posledice alergije na cvetni prah zaradi drugačnega pristopa nasprotne. Namesto kihanja in dušenja svobodno diham. To je to.
Ni lahko, je pa učinkovito. Prazni pelode in čisti misli.
A kaj?
Kruta sprememba v prehrani.

Petek

Tilen je pacipreso nabavil za delavnico pri Boniniju, a zamudil prijavo. Saj, potem sem pa tud jest dobr,,,
O grahkah je bilo na forumu sbk napisanega dovolj. Dober material za trening in tudi za lep bonsaj. Ponuja dve opciji. Hitro, po kateri je drevo končano v enem dnevu ali počasno, kjer bo končano čez par let.
S Tilnom sva se odločila za počasno. Dodebelni karkter drevesa sva pustila, odprla krošnjo in soncu omogočila preboj do spečih brstov. Tako bo preširoka krošnja z leti postala gostejša proti deblu in zato na koncu ožja.

Potpežljivost. Pri bonsajih brez nje ne gre. Ali pač?

Tilnu je po šestih urah zmanjkovalo koncentracije, energije. Na koncu je bil vseeno zadovoljen. Čez par let bo še bolj. Ima vizijo.

Uroševo šolanje poteka trenutno po kapljicah. Kar je za začetek mogoče celo bolje. Slap informacij bi lahko bil premočan.

Vmes je prišel Miha v kontrolo, odšel macesen, prišel Darko s kompanijo... Cel dan z bonsaji, med tem pa se sezona odpira. Znak, da bodo naslednji mesec drevesa deležna le še nujne oskrbe.

Z izjemami, seveda.

Mimoidoči, tudi moji zaposleni: znam brati misli. Samo toliko, v vednost.

Zadeve

So ključne, pomembne, obrobne, kontrolirane, prilagodljive, moteče, neobvladljive...vsakršne. V bistvu nepomembnih ni. Izkaže se slej ko prej. Če ne zate, za koga ali kaj drugega.
Ko se tega zaveš, se kupček odgovornosti spremeni v goro.
V vulkan.
Ko izbruhne, je prepozno.

Samo toliko, če me slučajno kdaj razgoni.

Marco v Nomu!

Aljaska 2009, konec tekmovanja, konec drhtenja.

Začetek tehtanja.

Cilj v Nomu sta letos dosegla le dva pešaka, Tim in prijatelj iz Brescie Marco. V začetku sneg, potem pa močni vetrovi so letošnjo preizkušnjo naredili epsko.

Sem zadovoljen, ker sem orkan opazoval iz naslanjača?

Sem pomirjen?

Matjaževo dopoldne

Medtem, ko druga polovica Tore brska za bori, Z Matjažem osvajava zakaj je zato in kako.

Juniperus Itoigawa ima vse atribute vrhunskega bonsaja. A bil je pripeljan iz daljnega vzhoda, očitno kupljen v eni propadajočih 'tovarn' predbobansajev. Žica, zajedena v veje je bolečina. Predvsem za drevo, pša tudi za naju. Zato so veje bolj krhke. Nudila sva jim prvo pomoč.

Očiščen, pripravljen na žičenje, ki ga bo Matjaž opravil doma, pravi - v miru.Potem sva presadilo še 'sestrico' moje Hinoki ciprese (mojo sem že v nedeljo). Nama je čudovita.

Učenec Uroš ima trenutno več dela v rastlinjakih. Ko bo sezona mimo, bo obratno. Ja, Tomaž je prinesel bor in ruševje.

Bonsaji se prebujajo. Kot vsa narava. Čas presajanja bo minil, cak.... Zato je treba hitet, hitet....

Jazz

Torej, s Češke enega direktnega na koncert ...

Pia zaživi ponoči, ko sem sam ponavadi koma. Tokrat sta me glasba in ponos držala budnega do konca.
Prvi band, prvi koncert ... Pia je naredila naslednji korak v svoji glasbeni karieri.

Blaž Trček - učitelj, mentor je glavni 'krivec' za Piino glasbeno pot. Na kateri je srečna!

Slike niso glasba. Pia obljublja, da jo boste še slišali.

Češka

V kontekstu navezovanja novih poslovnih stikov, utrjevanja evropske integritete, mednarodnega sodelovanja in v luči bonsajev smo se Tomaž, TomaŽ in Raje podali na dvodnevno pot.
Stare Mesto, blizu Slovaške meje, bonsaj center Isabellia.
Pričakovali smo posode na kvadrat, videli bonsaj center na kvadrat. Urejen, založen, prijeten ...

Vsega dovolj in preveč.
Potrebno stalno preverjanje povezave med očmi in denarnico. Je pač recesija.

Šefa ni bilo. Bonsaj makerja sta bila prijazna, le cen nista hotela spustiti do mojih želja.

In potem - Praga.

Tanja in Tone s sinovoma, prijatelja iz Dolenjskih Toplic, na začasnem delu v Pragi, vabita in vabita ... Pa pridemo. V objem, na pivo, večerjo, prespat ... Res, da so tudi zato prijatelji - samo, ne samo zato. Še enkrat hvala!

Češke pivnice in ulic nismo slikali. Ne zaradi alkohola, zaradi fotoaparatov, ki jih ni bilo.

Gostitelji pa Slovenijo predstavljajo kot je treba:

Drugi dan je kombi peljal na sever, v Libochovice (vukojebina št.285), kjer Vaclav Novak, napriznanejši češki bonsajist, ustvarja, poučuje in prodaja knowhow ter bonsaje. Pomagačev za razno razna dela je bilo tega dne obilo.

Tale Poljak npr. presaja.

Taledva Slovenca npr. čakata na kontejner ...

Čakanje je dolgo. Smo se oborožili in šli mal naokrog.

Gradovi v oblakih.

Težko pričakovan kontejner je po več kot mesecu dni iz Japonske pred Novakovimi vrati.

Odpiranje in pričakovanje.

Kako zgledajo bonsaji po 32 dneh teme, brez oskrbe????

Kot bi jih potegnil s prodajnih polic. Kontrolirana temperatura šest stopinj in 95% vlaga omogočata rastlinam počitek brez svetlobe.
Pomagači smo seveda pomagali.

Vaclavu je stres popustil.

A premalo, da bi si mi lahko privoščili kaj več od ene azeleje.

Tomaž po akciji. Novinar in bonsajist, vse v eni osebi.

Potem nas je teta Garminova zapeljala po ruralnih variantah domov. Direkt na ... (se nadaljuje)!