V Biograd smo prišli džast in tajm. Pa se je Davorju vseeno mudilo. Davor je ribič, mi smo pa delavci. Njegov urnik se je včasih podrl, ne zaradi nas. Bil je malo siten. Mi pa ne. Prav fino smo se zajebaval.
Slika za Ruth (in ostale romantike)
Evo nas ribe. Pazite se!
Ko pade mrak, je čas za akcijo...
opazovanje...
in lov!
Ko pade noč, je treba uporabit lampe. Če delajo seveda.
Matej se je specializiral na parangale.
Rok je bil glavni mehanik. No, tudi za lignje je bil strah in trepet. Što to radi ovaj ludi Slovenac.
Potem so zbežali v noč. Lignji namreč. Mi pa na večerjo.
Sami stari mački. Eden še posebno!
Po kavici (in šnopčku) gremo gledat kaj je v mrežah. Prejšnji večer vrženih.
"dat ču vam ja NIČ..." vrag je odnia šalu!
".. jao, jao, nemoj Davore!! Saj je..."
Ja res, ampak ni da bi govoril. Večinoma trava. Ampak neuporabna. Škoda. Nič ne de. Gremo na zajtrk, popoldan in zvečer bo bolje!
"...a veš kolk rib mora bit tamle..."
Pa je šel Boštjan pogledat.
..." noro, kakšni komadi :)
"... jest tud hočem ribo!"
"...ma kakšno ribo! Zate je Morsko jaje!!!"
Bomo mi scmarli nekaj boljšega!
Mnogo okusnejšega.
Mehaničar pa medtem ureja, popravlja, potrebno za nočni lov.
Niso glih batine, so pa slastne.
In počasi gremo na morje.
Matej se vrže vezat vabe, Boštjan na palubi meditira, Rok gleda morje, Raje šofira. Nobene zgoraj slikane nisem zadel.
Ni komentarjev:
Objavite komentar