Še en obisk razstave bonsajev in ogled demonstracije mojstra, mojstra mojstrov, Kunija Kobayashija. Predlani sem njegovo znanje srkal direktno, z delom na brinu, letos samo opazoval, obnavljal njegove lekcije. Vsak mojster ima svoje. Od vsakega najdem nekaj zase. Tako počasi gradim. Dograjujem svoj svet umetnosti. Z "ukradenimi" prijemi velikanov. A ne vsemi. Skrbno izbranimi. Tistimi ki se polno prilegajo moji viziji.
Tudi na razstavljene umetnine, ki so in nekatere tudi niso, gledam drugače. Sprejemam, ali pa ne. Velja samo osebna kritika, navznoter. Javna je brez pomena. Vsakdo pokaže svoje delo, svoj pogled in znanje na bonsaj. In vsakdo je, hvlabaogu, drugačen. Ni važno ali je neko drevo na razstavi všeč meni (razen če ni moje), pomembno je, da je zadovoljen avtor.
2 komentarja:
Všeč mi je kar si napisal. Podobno razmišljamo.
ne ...mo!
Objavite komentar