torek, 04. januar 2011

Še en brin

V tegale sem se prvič obregnil januarja 2009.
Razen tega, da je umetno zvit, je bilo nično. Nemogoče, oziroma na silo, zato sva zaključila v takem stanju.
Sledilo je dve leti potrpežljivosti. Presajen v še vedno veliko posodo, v boljši substrat (Chabasai +akadama), občasno vršičkan in porezan, zmerno gnojen, se je počasi razvijal.
Pozno popoldan, dve uri. Počasi postaja podoben bonsaju. Spomladi v primerno posodo, poleti finese pa bo. Vsako drevo ima svoj karakter. Včasih je skrit, včasih neizrazit. S potrpljenjem in osebnim napredovanjem ga najdeš. Če.


S slikanjem se pa nisem potrudil. Na brzino, ni cajta.

Ni komentarjev: