Povedano v petih delih!? - Chapter 1

Vas prav lepo pozdravljam. Nisem, kar si predstavljate, da sem. Mislim, nisem Ta, kateri mislite da sem.

Čudno? Niti ne. V današnjih časih je vse kaj drugega nekvalificirano dorečenega, kot en takle, nadvse preprost "vlom", nenapovedan obisk, na internetno stran kogarkoli. Skoraj kogar koli. Z državnimi uradi, bankami, mlečno industrijo in odganjalci zlih duhov je težje. Da se, ne rečem, da ne, ampak zakaj? Niso zanimivi. Zame ne.

Torej, zakaj tu? Kaj delam tu? Nepovabljen, slejkoprej (se to napiše skupaj?) nezaželen, v pikici svetovnega spleta, v bitici nekoga, ki se slučajno kliče Raje. Raje!? What a name...? Upssss, skoraj bi se izdal.

Zgolj slučaj? Izključno slučaj! Pet klikov, razumete, samo pet enostavnih klikov, pa sem tu. TU. Lahko bi bil kje drugje. pa sem tu. Srčika trenutka v neskončnem času, klik, petkrat klik, baza, prisotnost, loterija... Eto. Nobene enigme.

Ne mislit, da se bom skrival. Da ne bom povedal kar mislim. Pa nisem zastonj not padu... Muke mi!

Okej, prav. Zapnite pasove, šlice, utišajte reklame, spodvihajte nosove. Druga opcija. Klik na Esc. Adijo.

Ne? Valjda ne. Ko vas pa zanima kva tle dogaja.

Okej, prav. Ime mi je Vir. Pišem se Us. Ne lažem, tokrat ne. Sliši se domače, a hkrati tuje. Nenavadno. In tuje. Sploh za povprečnega SLOvenca. Hja, SLO VENEC... Kakšna asociacija? Ali pa SL oven EC? Bolje? Meni mnogo. Ker jaz sem oven. Ja kakopak, po horoskopu. In po duši. In moja duša je obilna. Obsežna.

Takle je simbol za ovna. Če mene vprašate, nima z ovnom nobene zveze. Mene spominja na vagino. To tudi nima nobene veze. Marsikaj me spominja nanjo. Na primer....ja, ja, kar mislite si. Tako globoko ne bomo  posegali. Intima je intima, intimnost. Če si po vrhu še katolik, in jaz sem, potem nobene kurbarije.

Samo dušoizpoved. Kreacija zlogov za splet.

Ker je splet globalen. Isto sem počel  v gozdu, sedeč na drevesu, vpijoč v krošnje tišine, pa se mi zdi, da učinek bil je ničen. Sicer, glede na obisk teh strani, ne pričakujem kake eksplozije, joka, evforije, kazenskih ovadb, in podobnega, pomaga pa dejstvo, fact, da sem prisoten globalno. Ja, s časom je trba vštric. Vsaj.

 Okej, prav. Takle je moj makro. Slika je sposojena. Ukradena... Ja, ja, ukradena. In ravno od cepca, ki sem se mu uturil v splet.
Razmišljate pravilno. Naključij NI!
Tudi resnice ne. Vse je ena sama laž. Ne verjemite reklamam, časopisom, televiziji, župnikom, pajkom, barvam, zakonskim partnerjem, številkam...etc. Vsi lažejo. Vsak po svoje. Vsak s svojim namenom. In seveda, lažem tudi jaz. Približno tako, toliko, kot laže Raje. Ki me je slikal, me pritiskal, sedaj pa trdi, da so to zavese. Hhhh, zavese! Mu bom dal zavese. Čez oči mu jih potegnem, v dušo zavežem. Na prusikov vozel. Gor ja, nazaj nikoli več. Pa da vidimo, kam bo prihaklal. Prasec zavaljeni. A ste ga zadnje čase vidli?
Sori. Me zanese. Res, včasih me zanese. Nočem bit nesramen. Ampak, če je res. Lažem? Hi, hi...V vsaki resnici se skriva laž. Laž ima kratke noge. Če so pa lepe, gladke....uh, spet me zanaša.

Okej, prAV. O meni.

 Razpet visim nad oboki paralenih svetov. Ni eden. Svet namreč. Ne, ne. Dva sta. Istočasna, dvojna, drugačna. Po enem hodimo, po drugem hrepenimo. Enega zanemarjamo, drugega iščemo. Hočeš nočeš, iščemo. Tako gre to. Eni se tega zavedamo, drugi se tega ne zavedamo. Včasih. Mogoče.

 Taka je pot med obema. Tule moram avtorju čestitat. Prva slika na spletu, prva slika poti med svetovoma. Je res, da on tega ne ve, ker če bi, bi postal slaven. Mogoče bogat. In poti nikoli več bi ne videl.  Kamo li slikal.

 Pot je most. Ne kot ga zgradi SCT in podobni. Kot ga zgradijo sviloprejke. Prozoren, porozen, mehak, občutljiv, vabeč in vprašljiv. Sonce sije od spodaj. Neba ni. Nebes, pekla, tudi ne. Viseči čutec med dvema svetovoma. Sla. Čista, neoporečna sla.

Okej, prav. Ne visim razpet med svetovoma. Temu se reče prispodoba.
JAz sem žez. Čez most viseči.
Zato se čutim odgovornega, do sebe, predvsem in edino, da povem, da razkrijem.
Ker nikoli ni tako, kot si naš bogi um predstavlja. Želje so eno, upanje drugo, stvarnost pa edino.
Evo, toliko za danes. Moram se odjavit. Eni, reče se jim hekerji, lahko sovpadejo. Med njimi se lahko najde, ki bo moje besede obračal. Medtem ko se razdajam.
Ne maram tega.
Se vrnem.

Vir Us