Izziv

Rad sprejemam izzive. Držim se načela:
"Nemogoče pomeni le, da ti bo vzelo več časa, kot si mislil!"
Tole derevesce, no ja, že kar drevo, sem bonsajistični srenji ponudil na način "kdo da več".
Zataknilo se je seveda že pri začetni ceni. Komentarji, da za tako skropucalo hočem preveč ( mimogrede - 192.- Eur), da sem prifuknjen, pa tko naprej... Potem pa nič. Nikogar ni zanimal razmahan črni bor. Kva pa boš iz tega?! Mislm!!Ej!
Sej, sej. Kot sem rekel - izziv. Moje oči imajo pač svojega, na srečo drugačnega malarja. Slabo vreme v poslu dela luknje, pa sem jih nekaj dni koristil po svoje. In ne zaman.

Pinus nigra austriaca "Brepo"
Avkcijski izgled, ki ni prepričal nikogar:
Pa sedajle:

Mene je prepričal.
In bonsajizem je umetnost. Torej sem umetnik. Ni me sram. Zato povem. Pokažem. V bistvu živim za umetnost. Pozimi umetnost preživetja, na Aljaski in finančnega, spomladi umetnost prilagajanja, poleti umetnost preživetja v vročini, jesen pa.... Sem v krogu kroga. Sam in skupaj.
S prijatelji, sodelavci, družino, kupci, bonsaji, smučmi

... in prekleto alergijo. Ubijam jo s postom! Še en izziv.