Skica počutja

So bili časi, ko sem risal. Kot nor. Edina stvar, ki sem jo lahko počel dolgo v noč, do jutra, ne da bi me zagrnilo spanje. Celo razmišljal sem o vpisu na likovno akademijo. Potem pa je prišel dan, ko sem vse, res prav vse, zakuril v kmečki peči. Tule bi lahko napisal esej. No ja. Vzdržal sem se do včeraj. Prijelo me je na papir izraziti kar čutim.

Zvečer še virtualni dodatek sončnega zahoda.

Občutek je ostal isti.
Skica je zadetek počutja. Poskus lovlljenja linij. In pozna se dvajset let trmastega vzdržka.