Smreka in sneg

Kot bonsajist, tazagrizen, v skladu z določili praznikov, sem upognil novoletno smreko. Nabrana je bila že lani. Prej grda kot lepa, premalo čudna, v zelo čudni posodi ni bila prepričljiva. Brez obetov. A kot pri ljudeh, se v vsakem skriva nekaj dobrega.

Make up ženskam dela čudeže. No, ali jih vsaj prikriva. Nekaj podobnega sem naredil z obrazom smreke. Par poizkusov, ki znajo v bodoče priti prav. Ostaja čudna, a drugačna, ne prelepa, a posebna. Ko bo zrela, bo mogoče privlačna.

Potem pa ga je začelo sipat. Odtrgal sem ketno in se šel spraševat ...

... ostajam isti. Neozdravljiv odvisnež.