nedelja, 20. februar 2011

Nazaj k bonsajem

S temle borčkom sva se spogledovala dve leti. Mladič, Pinus mugo, ruševje, 30 cm, je v seh pogledih mladič. Mlečen, nezrel, vihrav, željan... Lahko bi ga pustil, svobodnega, zaverovanega v svoj ideal. Pa ima smolo, da moje oči vidijo drugače. 
 Njegova silhueta se mi je vrinila v objem njegovega, žal preminulega, sorodnika. Pokazal sem mu, kako ga vidim, dal sem mu zavetje, in  moč. Po moje, seveda.

Ker na bonsaje in na bonsajizem gledam predvsem z vidika umetnosti, me pravila in korespondence ne zanimajo. Važen je filing, važna je podoba. Četudi imenovana tanuki.


In jaz sem srečen.

2 komentarja:

javor pravi ...

všečno!

Anonimni pravi ...

Ne me hecat. A kar do konca si ga naredil. Sem mislil, da se boš ustavil pri obdelavi suhega dela lesa. Pohvaljen in tudi rezultat mi je všeč.

Blaž