Smreka

Časovne luknje, neenakomerno umeščene v golaž bilanc prejšnjega tedna, sem polnil v ateljeju. Miril sem roke, pomiril sem um. Večina problemov je ostala. Problem smreke je začasno rešen.
Vitka skuštranka ni nikoli vzbujala posebnega zanimanja. Pri opazovalcih. V meni pač. Ni tako mlada, a ima sexi gibanje. Z novim načinom, bolj urejenim, zna bit še dobra baba.

Bolje? Valjda, ampak ne še najbolje. Še me nekaj moti. Ni še v stilu, ki se podaja njeni karizmi. Njena drža še ni koketna.

Veliko sem delal na "make upu". Zanemarjene gube starosti se da dandanašnji ne skriti, poudariti. Ker pri bonsajih so starejše lepše kot mlajše.

Prej:

In potem. Šla sva v detajle.

Noge je imela skrite. Tud niso slabe.

Še osrednji del.

Spet sem se nakaj naučil. In še malo, pa bom vse znal!

Ja pa ja!

Gaber Veliki

Je pa res velik.
Počasi se polni. Še par let, da dobi tretjo dimenzijo spredaj, izgubi obliko iglavca, pa bo pravo drevo.

Takole se vidi kvaliteta dosedanjega dela.

Listja ni več. Bilo je suho. Gabri radi gostijo pršice, plesni in druge bolezni. Zato je varneje, če ga slečemo na silo. Kljub trdnosti vrste, je prezimovanje v kontroliranih pogojih sigurnejše govorijo izkušnje .

Boemi

Sneg je padel skoraj do vrat. Skozi špranje bo pritisnil mraz. Važiči se bodo stresli in ostali goli.
Celtis sinensis
V enem tednu se je preoblekel dvakrat.

Javor pod vplivim Celtisa. Letos je moderno rumeno!

Mali Shisishigashira trmoglavi. Brigajo ga modne smernice. Oranžno rdeča je zakon.

Imam jih rad. Zato jih pred jutranjim objemom slane, mile znanilke mraza ki bo trajal, skrijem v stekleno kletko.

V neko drugo sem zaprt sam. Ne znam ven.

Osip borovih iglic

Letos smo bonsajisti žalostno ugibali zakaj borom, predvsem jamadorijiem, rjavijo in odpadajo iglice, zakaj umirajo. Vzrok je GLIVA Lophodermium pinastri !

Iglice postanejo najprej rjavo lisaste, nato se posušijo in odpadejo. Novi poganjki ostanejo zeleni, a ogolijo. Tipični simtom so rjave prečne proge na iglicah, ki se sčasoma obarvajo temno rjavo in nekoliko odebelijo.

Na odebeljenih delih iglic se razvijeo trosi, ki širijo okužbe na sosednje iglice. V vlažnih pogojih, letošnji avgust je bil, se bolezen hitro širi. Gliva prezimi na odpadlih posušenih iglicah.

Za zatiranje pri nas ni kemičnih sredstev za zatiranje!

Pa smo tam. Poleg brinov, še bori!?

V jeseni

Pripravljam jih na zimo. Najprej taboljše.

Brin počasi polni krošnjo in mojo domišljijo. Sodelujeva.
Neožičen, malce neobičajen, svoj.

Japonski gaber poudarja jesen. Ni najboljši, je pa lepo pisan. Jesenski.

Po Zurichu sem mu dal dihati. Ožičenih ima samo par glavnih vej. Še neočiščen, v novi, Tokoname posodi. Prejšnja je bila številko premajhna, tale zadnja, pa je številko prevelika. Čez dve leti, ko bo spet v formi, bo ravno pravšnja.

Cipresi sem dal globino. In drugo, tudi malo večjo posodo, ki pa še ni končna.

Mali je odžičen glavnih vej in v novi Tokonami. Izbrskal sem nebarij. Kako prijetno presenečenje. Že drugo leto bo car.

Cipresa se pripravlja na Noelandres trophy. Do januarja je še daleč.

Tako. Zdaj pa delat. Več jih imaš, več dela čaka.

Šola - 2.dan

Enako kot v soboto: analize, debate, delo, druga drevesa, drugi delavci.
Druge tehnike

Tudi občutki. Ko delaš na svojem komadu, podzavestno izpuščaš dogajanja okoli. Zato je sistem, pol danes, pol jutri, dober.

Macesen v položaju.

Oba v položaju

Nedokončan (še par let ne bo)

Sploh in predvsem sem glodal mrtvino drevesa. Jo bom še par dni. Spodnji del krošnje je dobil prve, osnovne zavoje, vrh pa še čaka. Še sedaj mi ni jasno od kod zareze v veji...

Torej, začeli smo. Cilje, ki sva si jih s Tomažem zastavila v Tori, počasi podiramo. Marca, ko nadaljujemo, bo še bolje.

Šola - 1.dan

Bojni posvet

Boj, orožja so različna

Vsak v svojem svetu

Danes prihaja druga četica.

Pripravljen

Dober material, delo in znanje so poleg skrite osebnosti pogoji za vrhunski bonsaj. In nikoli ne delaš dovolj, odličnega materiala je premalo, znanja tudi. A če hočeš, lahko napreduješ. Od sebe odvisno, koliko časa in nenazadnje denarja se sam odločiš vložiti. Vase seveda. In v material, drevo, ki bo na koncu (konca pa tu kot vemo ni), izraz, izkaz, živa podoba sebe v drevesu.

In zato - naprej. V Tori v soboto ponujamo znanje. V okviru šole italijanskega mojstra Enrica Savinija Progetto Futuro bomo krpali luknje, srkali in nadgrajevali.
Dvanajst nas bo in učitetelj Ivo Saporiti. Pričakovanja so velika.
Material, vsaj moj, tudi. Sto in več letni macesen. Kreirala ga je narava, našel Miha, nesel in skrbel zanj Raje. Po treh letih mirovanja prihaja njegov čas. Najin čas!

Pripravljen:

Za začetek se bom posvetil mrtvemu lesu in predvsem vizualizaciji. Lega, položaj, prva stran...

Ko odvrže iglice, na naslednji seansi, prvo oblikovanje, spomladi pa v posodo.