EBA 2012

Slovenska bonsajska scena je zadnji vikend v Monsu gostila smetano, sladko in kislo, s cele Evrope. Namen - predstaviti naj bonsaje stare celine je in ni uspel. Nekaj obljubljenih, taboljših seveda, primerkov ni prispelo, nekaj prispelih ni bilo na nivoju. Ampak. Kaj boljšega pri nas še ni bilo videti. In roko na srce, nekaj časa več ne bo. Organizacija Slovenskega bonsaj kluba je bila brezhibna, zato so bili zadovoljni skoraj vsi. Puščobe in pametnjakoviči se itak vedno najdejo.

Takole se je krivil moj Celtis sinensis na razstavni polici:

Takole je nekriva čakala moja smreka na ...

... rezkanje, rezanje, žičenje in krivljenje. Skrivljena sva bila tudi krivca, Janez  in jaz.

 Ki nikoli ne bom umetnik, smrk...

...in nikoli več ne bom delal kake demonstracije.

V Zürich po zmago

Sicer mi ni da bi šopiril, pel samohvale, ampak rezultate dela, ki so nagrajeni v evropskem merilu, dela, ki me veseli in me dela mene, dosežene cilje v življenju (če že Aljaska ni bila), vseeno pokažem.
EBA, razstava Evropske bonsajske zveze - Zurich 2010;

Lani v Španiji sem tekmoval. Nisem bil najboljši "novi talent". Letos sem talent pokazal z izdelkom. In zmagal. V kategoriji uvoženih dreves, se pravi dreves, ki niso bila izkopana v naravi. Razlika je v tem, da je začetno strukturo določila človeška roka, ne mati narava. Tisto končno, ki na tekmovanjih šteje, pa sem v dobrih dveh letih dal sam. Potrdilo, da sem na pravi poti, da ne mešam megle in korak naprej. V pravo smer.

Poročilo je objavljeno tule. Od 856 fotografij pa jih bo nekaj zašlo na blog v naslednjih dneh. Ne prikaznih, izraznih.