Učenje

Med vožnjo v Brixen sva z Alešem premlevala dan, ki je bil pred nama. Pričakovanja, želje, upanja, bojazni ...
Ob devetih - pripravljena.

Poleg naju še šest učencev.
Pozdravni uvod in posvetilno sporočilo za spomin na skupne ure.

Nato celodnevno delo. Analiza drevesa, konverzacija in pojasnila:

Cut -jin, cut-jin, cut-jin ....so bile besede, začinjene z duševnim Hassss ..., ki jih je razkoračen, največ uporabljal na mojem brinu. Ob vsakem obhodu je letela kakšna veja. Malo je veliko.

Seveda ne morem in niti nimam namena napisat vsega, kar, zakaj, kako in čemu je Kunio deloval. Kar je naredil, je naredil s točnim namenom in ciljem, poudariti drevesu njegov karakter.

Prepletanje živega in mrtvega na deblu harmonizira udarna veja, ki povezuje - v kontekstu z vrhom - zemljo in nebo, človeka in mistiko.

Delo še ni končano. Zmanjkalo je energije. Za finese, delo na suhem lesu in fino oblikovanje želim biti spočit in naspidiran. Imeti moram mir, dan mora imeti poudarek!

Za črni bor je bilo časa le za analizo, čiščenje in vizualizacijo. Tu so se - za razliko od brina - moje in mojstrove ideje, večinoma ujemale. Bor pač ne premore take karizme, oziroma mu jo je pred menoj nekdo že ustvaril.

Vprašanje, ki mi ga zastavlja večina - ali se je splačalo, terja odgovor - da. Na kakšen način in koliko, je sedaj odvisno od mene. Od mene in dreves, s katerimi bom v prihodnje drezal v svojo karmo.

Mojster Kobayashi - hvala!

Kunio Kobayashi

Občutki po treh dneh učenja, lovljenja znanja, ki ga je spontano, čisto po japonsko razdajal eden največjih svetovnih mojstrov bonsajizma Kunio Kobayashi, so v meni še razmetani in neurejeni. Pobiram liste in jih zlagam v mapo, iz katere bom od danes naprej ob vsakem dotiku drevesa, pobral kanček znanja, modrosti ali zgolj hrepenenja.

Kaj in koliko me je mojster naučil, bo pokazal čas. Vsekakor sem sposoben videti nov zid, ga mogoče celo preplezati. Oprimki so vidni, le še splezat je treba. Koliko poskusov bo potrebnih? Koliko treninga?

Roke delajo tisto, kar vidi srce. Eno so tehnike, drugo so občutki. Umetnost in filozofija.

Brin

Juniperus phoenicea , 50 cm

TORA - brin, tanuki

Delavnica št. 3.; Juniperus chinensis 'Old gold'

Danes pod kritičnimi očesi (kaj samo očesi) kolegov Tomaža, Matije, Janeza in Mirana.

Tomaž do danes ni imel pojma na čem bova delala. Ko je zjutraj sedel in opazoval tole sliko v živo, razočaranja ni mogel prikriti. Res, v primerjavi s prvima projektoma, je tale brin pokveka. Kaj čmo. Ni vedno nedelja. Izziv. Kaj lahko potegneva tudi iz slabšega materila?

Pa poglejmo:

Moje ideje. Pač ideje, glede na razvejanost...

Tomaž 2 je zadevo spremljal z vseh strani.

Z rafijo objete kritične veje - zadaj.

Zvijanje. Naju in vej.

Še malo... TomaZ jasno spremlja od blizu.

Malo dolgočasno žičenje za gledalce je ob dobri volji minilo - cak. Potem pa oblikovanje.

Eto:

Še s strani in zadaj

Pred:
in po

Več oči drugače vidi. In to je dobro. Sprejeto in dodelano. Midva sva zadovoljna, ostali so pa rekli, da naju bodo na forumu popljuval. Ampak suh les je pa...majka!

Pa je šel praznik, tja med veje. Ob pici in pivu smo še katero rekli, ne še dorekli.

TORA - delavnica

Prešla sva k bistvu, k dejanjem. Delo na vrhunskem materialu je užitek in naprej.

Juniperus chinensis 'Itoigawa' 40 cm
En mesec opazovanja je mimo. čas da slika iz glave preskoči v drevo.
Po čiščenju luba in odvečnih vej sva se najprej lotila šarija ter džinov (brez tonika) - jinov.
Dileme o mrtvem lesu ni bilo. Z nastalim sva bila zadovljna. Več kot to.
Slika slaba, jin dober.
Debata o obliki je bila kratka. Pač enake misli in eno drevo.
Problematična je bila najpomembnejša veja. Rafija in baker.

In potem večurno žičenje.
Pa še improvizirani foto studio.
Malo je še prepolno zelenja. Zaradi obdelave in bližnje zime bo ostalo takole. Spomladi pa še redčenje in nova posoda.
Na koncu sva si bila edina- zadela sva bit v čelo!

Potres

Ko se zgodi čudež, dan mine kot bi mignil. Umazane roke, bolečina v križu in nasmeh na ustih. Kdor se z bonsaji ukvarja malo resneje, bo razumel zakaj potres.

Vidim prihodnost. Sicer zelo omejeno, ampak jasno.

Hvala Andrej, Miha, hvala Ruth, ker si mi izdala najdišče, hvala narava, ker si 3/4 dela naredila že sama.