Brin Kobayashi



Takole zgleda pot, seveda še nedokončana (nikoli končana), bonsaja. Napreduješ z njim. In staraš se z njim. Zoriš ga. In on zori tebe.

 

                                                              

 

                  november 2008

 

                                                                        maj 2010

 

oktober 2010

 

                                                                           april 2012

                                                                   november 2012

 

Kobayashi

Juniperus chinensis 'Itoigawa' - z imenom (moji bonsaji jih imajo bolj malo) Kobayashi.

Mojster z Japonske je pustil na njem idejo, v meni premik. Upam, da slediva.

Deblo in veje niso očiščeni, ožičeni za razstavo.

Ker ni treba.

Za zdaj.

od 2008

preko 2010

mimo 2012

Posode so moj fetiš. In tale je za moj okus boljša. Pa še vedno ne taprava.
Niti oblika.

Niti jaz.

Sakka Ten - Padova

Še en obisk razstave bonsajev in ogled demonstracije mojstra, mojstra mojstrov, Kunija Kobayashija. Predlani sem njegovo znanje srkal direktno, z delom na brinu, letos samo opazoval, obnavljal njegove lekcije. Vsak mojster ima svoje. Od vsakega najdem nekaj zase. Tako počasi gradim. Dograjujem svoj svet umetnosti. Z "ukradenimi" prijemi velikanov. A ne vsemi. Skrbno izbranimi. Tistimi ki se polno prilegajo moji viziji.
Tudi na razstavljene umetnine, ki so in nekatere tudi niso, gledam drugače. Sprejemam, ali pa ne. Velja samo osebna kritika, navznoter. Javna je brez pomena. Vsakdo pokaže svoje delo, svoj pogled in znanje na bonsaj. In vsakdo je, hvlabaogu, drugačen. Ni važno ali je neko drevo na razstavi všeč meni (razen če ni moje), pomembno je, da je zadovoljen avtor.

Slovenska delegacija je bila dolga 18.

Mali Veliki Kunio. Njegove oči gledajo drugače.

Letos demonstarcijo prenašajo v živo:

http://www.sakkaten.com/site-g/index.html

Nobene evforije. Samo par novih opek.

Sence in mi

Skozi kloako nedeljskega dopoldneva vlečem podobe prihodnosti. Brez sedaj ne gre. Še vedno ČB.

Opazim in slišim. Pa ne tega, kar hočem.

Vseeno uživam. Tako nekako. Nesproščen, na trnih recesije, proti petdesetim, ko sta plava ali modra čisto nekaj drugega.

Še sreča da sem. Sicer ne bi bil.

A kako?

Brin - Brixen

Juniperus chinensis 'Itoigawa', 40 cm

Operacija Brixen je končana. Do naslednjega leta in naprej. Drugačen pristop, drugačna oblika. Všečna?

Učenje

Med vožnjo v Brixen sva z Alešem premlevala dan, ki je bil pred nama. Pričakovanja, želje, upanja, bojazni ...
Ob devetih - pripravljena.

Poleg naju še šest učencev.
Pozdravni uvod in posvetilno sporočilo za spomin na skupne ure.

Nato celodnevno delo. Analiza drevesa, konverzacija in pojasnila:

Cut -jin, cut-jin, cut-jin ....so bile besede, začinjene z duševnim Hassss ..., ki jih je razkoračen, največ uporabljal na mojem brinu. Ob vsakem obhodu je letela kakšna veja. Malo je veliko.

Seveda ne morem in niti nimam namena napisat vsega, kar, zakaj, kako in čemu je Kunio deloval. Kar je naredil, je naredil s točnim namenom in ciljem, poudariti drevesu njegov karakter.

Prepletanje živega in mrtvega na deblu harmonizira udarna veja, ki povezuje - v kontekstu z vrhom - zemljo in nebo, človeka in mistiko.

Delo še ni končano. Zmanjkalo je energije. Za finese, delo na suhem lesu in fino oblikovanje želim biti spočit in naspidiran. Imeti moram mir, dan mora imeti poudarek!

Za črni bor je bilo časa le za analizo, čiščenje in vizualizacijo. Tu so se - za razliko od brina - moje in mojstrove ideje, večinoma ujemale. Bor pač ne premore take karizme, oziroma mu jo je pred menoj nekdo že ustvaril.

Vprašanje, ki mi ga zastavlja večina - ali se je splačalo, terja odgovor - da. Na kakšen način in koliko, je sedaj odvisno od mene. Od mene in dreves, s katerimi bom v prihodnje drezal v svojo karmo.

Mojster Kobayashi - hvala!

Priprave

V Brixen, Italija, prihaja veliki japonski mojster Kunio Kobayashi. Čast mi bo sodelovati na njegovi delavnici, biti njgov učenec. Še dva dni časa imam za analizo in vizualizacijo brina. Skušam odkriti čim več možnosti, ki jih nudi drevo, čim več skrivnosti.

Tako bom v petek lažje dojel razliko med videnjem mojstra in učenca.

Priprave na naslednji korak

Težnja k napredovanju v bonsajizmu bo novembra naredila daljši korak. Udeležil se bom tridnevnega učenja pri japonskem mojstru Kuniju Kobayashiju. Delati, učiti se z mojstrom svetovnega slovesa je privilegij, možnost za kvalitativni preskok, pogled čez virtualni zid. Vrhunski mojster - vsaj približno vrhunski material. Pri Crespiju sem si izboril tale brin.

Vse je še zakrito, nedorečeno. Drevo mnogoterih možnosti. Mesec in pol časa za pogovor, analizo, ideje. Zaenkrat samo očiščeno.


Do takrat pa bo treba še delat, vadit, razvijat... Na primer takole.

Komaj čakam. Tremo imam pa že sedaj.