Za spremembo spet nekaj o bonsajih.
Bori počasi zorijo. Napenjajo se v nove razsežnosti. Kot otroke. Jih je treba nazaj držat.
Uroš pincira.
Goba na brinih, ja. Zgleda nagravžno oranžno, potem se v dveh dneh malo osuši in odpade kot spužva. Na lesu, bolje rečeno v lesu ostanejospore , ki se razmnožujejo, veje odmrejo, drevo umre...
Prikaz objav z oznako juniperus. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako juniperus. Pokaži vse objave
ponedeljek, 27. april 2009
sreda, 28. januar 2009
sobota, 24. januar 2009
Naprej, pa še ne do konca
petek, 23. januar 2009
Atelje in brin
V rastlinjaku postaja gneča. V toplem delu zame in bonsaje zmanjkuje prostora. Ampak se ne dam. Prostori zapuščene klavnice so spremenili namembnost. Sicer nisem prijavil na upravni enoti... Manjka še en hud Hi-fi! Da bo šponal. Veje se bodo krivile kar same...
Čez en mesec bom v Španiji zastopal našo ljubo deželo na evropskem tekmovanju novih talentov v oblikovanju bonsajev. Ker hočem zmagat (enega člana komisije se menda da podkupit), mora oko voditi roke rutinirano. Vaja, vaja, vaja...
Kitajski brin, 25 cm - Juniperus chinensis
Ne enostaven, čuden, nekaj posebnega. Zato zanimiv. Ena in edina vodilna veja daje le malo možnosti za končno obliko.
Najprej sem na zavitem deblu zarisal smrt. Del drevesa ne napaja vej, zato ga umetno postaram. Mrtvi les. Časovni stroj na delu. Narava na brinih to naredi sama. V desetljih. Zaščiten z žveplom.
sobota, 3. januar 2009
Juniperus chinensis - 3.korak
Da je razvoj bonsaja dolgoročen postopek, vemo večinoma vsi. Držimo se ga pa ne ravno vsi ali vsaj ne vedno. Neučkanost je virus končne podobe drevesa.
Tegale sem nazadnje prizadejal točno pred enim letom. Postopek si še enkrat lahko ogledate tule in tule. Do poletja, ko sem mu odstranil večino žic, in potem naprej do zime, sem delal na zgostitvi krošnje.
Sedaj, ko je drevo zdravo, vitalno (kljub mnogim bojaznim), je čas za naslednji korak. Obdelava suhega lesa in ponovno žičenje. Natančna določitev žiL ki napajajo krošnjo je seveda ključna. Določil sem jih dva meseca nazaj in jih nato kar nekajkrat preverjal. Zadnjič z dleti in noži v rokah.
Tegale sem nazadnje prizadejal točno pred enim letom. Postopek si še enkrat lahko ogledate tule in tule. Do poletja, ko sem mu odstranil večino žic, in potem naprej do zime, sem delal na zgostitvi krošnje.
Sedaj, ko je drevo zdravo, vitalno (kljub mnogim bojaznim), je čas za naslednji korak. Obdelava suhega lesa in ponovno žičenje. Natančna določitev žiL ki napajajo krošnjo je seveda ključna. Določil sem jih dva meseca nazaj in jih nato kar nekajkrat preverjal. Zadnjič z dleti in noži v rokah.
torek, 25. november 2008
Brin in sneg
Ustvarjanje je koncept, kjer pomembno vlogo igra navdih. Tega pri meni včeraj ni bilo. Preprosto, včeraj ni bil moj dan. Ker pa sva ga s Tomažem določila, namenila delu, sva ga tako tudi izpeljala. Jutranji občutki so se ob delu samo še stopnjevali. Moja umetniška bit je bila izgubljena zunaj, nekje v snegu. Sem človek trenutka. Žival v meni je silila ven, bezlat, blodit, hodit v belo tišino... Zato, Tomaž in ostali, sori. Tak pač sem. Da ne bo pomote - užival sem, vendar roke, ki jih vodi notranja sila, niso znale, niso mogle izpeljati, kar bi kak drug dan gotovo.
Juniperus chinenesis, urbani jamadori
Juniperus chinenesis, urbani jamadori
na koncu
Na koncu se moj in Tomažev pogled prvič nista ujela. Nič narobe, pravzaprav normalno. Drevo je njegovo in končna podoba mora izražat njegovo osebnost. Moje, sploh včerajšnje, bolje ne!
Slike z delavnice:
četrtek, 20. november 2008
Naročite se na:
Objave (Atom)