Počasi dobiva željeno podobo. Tokonoma čaka mojstre za fasado,
'solza' pa Niwaki, skale in morje.
sreda, 17. junij 2009
ponedeljek, 15. junij 2009
sobota, 13. junij 2009
Rekovalescenca
Sicer bo vroče, ampak občutek nekontroliranih stiskov možganov popušča. Fizično delo in končno začetek treningov. 260 dni ne samo matranja mišic, tudi in predvsem mentalnega treninga.
In 'počitka'!
Čas rekovalescence, z viškom na severu. Vmes pa le občasni stresi. Kot ponavadi.
In 'počitka'!
Čas rekovalescence, z viškom na severu. Vmes pa le občasni stresi. Kot ponavadi.
četrtek, 11. junij 2009
torek, 9. junij 2009
Ginko
ponedeljek, 8. junij 2009
Restylings
Čas zase je spet počasi čas za bonsaje. Nega in skrb za mojih skoraj 200 ljubljencev.
Čas za akcijo. Noooo, le po vrsti...(o.p.: vpliv reklame)
Lani jeseni sva s Tomažem prvi koraka v Tori naredila na temle brinu. Spomladi presajen, sedaj spinciran in rahlo preoblikovan.
Čas za akcijo. Noooo, le po vrsti...(o.p.: vpliv reklame)
Lani jeseni sva s Tomažem prvi koraka v Tori naredila na temle brinu. Spomladi presajen, sedaj spinciran in rahlo preoblikovan.
Tale brin je preživel nore gobe. Zenkrat brez posledic. Razredčena krošnja, spincirana. V levem delu spodaj bo počasi rastoča veja v nekaj letih nadomestila praznino.
Pozimi:
nedelja, 7. junij 2009
Dolgcajt
Mihu je šport zapisan v gene. Na difu počasi pridobiva višino na svoji, mogoče, poklicni poti. Pravi da uživa. Vmes pa takle dolgcajt:
Benti kako otroc rasejo...ali...kje so tisti časi!?
petek, 5. junij 2009
Azaleja ' Kaho' in brin Kunio
sreda, 3. junij 2009
nedelja, 31. maj 2009
Trije centri
Za Uroša strokovna ekskurzija, zame nabava, za oba stik z bonsaji, odklop in priklop hkrati.
Nočno pot sva ob osmih zjutraj zaključila v Lodderju. Azeleje sporočajo, azeleje bruhajo lepoto.
Nočno pot sva ob osmih zjutraj zaključila v Lodderju. Azeleje sporočajo, azeleje bruhajo lepoto.
V primerjavi s prejšnjimi obiski, so bile police prazne. A še vedno polne.
Rumeni se počasi polni. Uroš tudi.
Potem naprej. Nov center, novo odkritje. Jamadori center ala Kaflein. Malo manjši, drugačen...Bingo.
Prevladujejo brini, naploh iglavci. Vseh velikosti in kvalitet. Cene nizke, prave.
Štiri ure iskanja, prekladanja, računanja...kombi je že skoraj poln.
Nekateri primerki so sapojemajoči.
Pot, koncentracija bonsajev in vročina so naju zdelali. Do Belgije sva se vlekla v neskončni koloni. Našla prenočišče in zgodaj padla v sanje. Vsak svoje, gotovo podobne.
Včeraj še Ginkgo, ki kljub nekaterim napovedim NE zapira svojih vrat. Ni razočaral. Seveda v kombijuu ni placa več. Nič.
Detajli? Se splača obiskat moj vrt.
Mogoče navržem še nekaj slik.
Naročite se na:
Objave (Atom)