RAJE

ponedeljek, 12. januar 2009

PONOČI NA KREDARICO

Polna luna!!!
Skupaj z belino zime dela noči čarobno svetle.
Zraven doživeti še tišino v gorah ...

V soboto ob 22h sva se z Ruth z avtom odpeljala v Krmo. Nato na lastni pogon - s smučmi na Kredarico.

Minus 17 se je z višino počasi talilo na minus 10. Luna pa je delala dan. Čelk niva potrebovala.

Kdor se zmrduje nad svetlobnim onesnaževanjem - takole je v dolini okoli treh zjutraj.
Ko vse še spi, dolina žari!

A to noč je najbolj svetlobno "onesnaževala" luna.

Na Kredarico sva prišla v slabih šestih urah - malo pred peto zjutraj.
Tam naju je pričakalo polno smrčalcev. Komaj sva našla prostor na mizi in klopi za kratek poskus lovljenja spanca. Meni je delno uspelo, Ruth pa ne.
Zato nisva zamudila menjave luči. Prehod svetlob je bil nekaj posebnega. Luna je zahajala, sonce vzhajalo ...

Duša je bila nasitena! Še želodec, potem pa naprej na Kanjavec.

sobota, 10. januar 2009

ZIMA

Prijateljica. Ko ne grem na Aljasko, pride k meni. Božat in izzivat.
A to ni to. Kulisa je odlična, igralci isti, zgodba pa je čisto nekaj drugega. In to me jebe. Preveč vsakdanjih odgovornosti za prehod v drugo stanje. Občasni pobegi ja, pa tudi to ni to. Trenutki so prekratki. Voda se nima časa niti ohladit, kamo li zmrznit.
Pia mi je za novoletno darilo dala v pesem zavit moj omiljeni piškot, ki ga lahko pojem na doooolgem pohodu. Sem ga, v torek. Pesem pa pravi:

POT

Hodim ...
Hodim tja ... daleč.
S sklonjeno glavo.
A vendar - hodim.

Vidim vzhod, nekje daleč.
Skozi priprto oko vidim vzhod,
tam, daleč.

Komaj dvigam težko glavo,
s težavo odpiram motne oči,
še težje diham ta jutra ...

A še vedno hodim.

Hodim tja ... daleč ...

Soncu naproti.

In kako pogreje občutek, ko veš, ko čutiš, da so tvoji najdražji tvoji najbližji!

četrtek, 8. januar 2009

Adrenalin/m3

Smučam in letim. Ampak tole je pa tu mač
Film

Hvala sister!

sreda, 7. januar 2009

Simulacija, stimulacija

Pet let je v tem času um preganjal moje telo. Cele dneve in tudi noči. Aljaska in my mind! Vonj zime je kurba!
Sem moral it. Na stara pota, za cel dan.

S smučmi in peš.

Danes sem pomirjen. Bolečino v duši je zamenjala bolečina v desni nogi.

torek, 6. januar 2009

Pomanjkanja

Časa.
Volje.
Denarja.
Odločnosti.
Samodiscipline.

Danes bom nedosegljiv.

sobota, 3. januar 2009

Juniperus chinensis - 3.korak

Da je razvoj bonsaja dolgoročen postopek, vemo večinoma vsi. Držimo se ga pa ne ravno vsi ali vsaj ne vedno. Neučkanost je virus končne podobe drevesa.
Tegale sem nazadnje prizadejal točno pred enim letom. Postopek si še enkrat lahko ogledate tule in tule. Do poletja, ko sem mu odstranil večino žic, in potem naprej do zime, sem delal na zgostitvi krošnje.

Sedaj, ko je drevo zdravo, vitalno (kljub mnogim bojaznim), je čas za naslednji korak. Obdelava suhega lesa in ponovno žičenje. Natančna določitev žiL ki napajajo krošnjo je seveda ključna. Določil sem jih dva meseca nazaj in jih nato kar nekajkrat preverjal. Zadnjič z dleti in noži v rokah.