LJUBLJANA

Utrinki večera v Ljubljani:

Obrazi

Povezave?

Cena kruhu raste.
Cena goriva je vedno višja.
Cena bonsajev je previsoka.

Kapitalizem?
Trg?
Država?
Vojne?
Mogoče kvaliteta?

Cena zdravja pa ostaja vedno enaka. Prenizka!
Ali previsoka?

Jamadori Kaflein

Gaber; višina 100 cm, teža 60 kg
Rdeči bor; tanuki

Velikost je prava, oba pa čakata jesen in pomlad, da se pokažeta v vsej veličini.

Včeraj

Včeraj, danes, jutri. Ali pa nikoli. Odvisno kaj, kje, kdaj in predvsem zakaj.

Brinček

Dežurstvo v rastlinjaku omogoča vajo. Malček, primeren za eno popoldne.

Opazovanje, iskanje, poudarki.


Ali kaskada?

Ali pač ne?
Obleka naredi človeka ali Raje naredi obleko.
Cena: 42.-Eur. Prej in potem.

Chamaecyparis obtusa II.

Nisem je mogel pustiti v Milanu. Njeno sestro dvojčico sem nabavil ob prvem obisku pri Crespiju, njo ob naslednjem. Nikomur ni bilo vredno vzeti jo v roke, od blizu pogledati nje čare. Fajn. Fejst fajn. Sedaj je prepozno.
Na polici je čakala en mesec. Potrebna svetlobe.
Chamaecyparis obtusa - Hinoki cipresa
Dobila jo je. Očiščena je čakala naprej.
Tri dni, čistih 12 ur dela samo na krošnji. Spoznal sem da ni setra dvojčica, temveč brat. Prikrita moč. Do spomladi ostane v trening posodi. Presajen(a) ter negovan(a) bo čez par let zame popolen(na).

Spredaj:

Desna stran:

Zadaj:
Leva stran:
Z vrha:Mogočnost v malem, skrita in zavita. Ravne linije ni. Prepletanje, na videz kar tako, ji daje karmo.

Ko se bom spet počutil takoooo majhnega, bom sedel tu spodaj in v senci premišljeval o smislu življenja.

Nebarij se še skriva. Čaka.
Notranjo igro vej skladno prikriva pravilna oblika krošnje.
Čeprav iz istega gnezda, rojeni in vzgajani pod enakimi pogoji, sta mojemu očesu nakazali in zato tudi dobili, vsaka svojo 'osebnost'.

Vpliv okolja, predvsem človeka na naravo. Tudi to je bonsajizem. In življenje teče dalje!

Še ena azeleja

Nič posebnega, vendar posebna. Vrtni jamdori počasi dobiva obliko. Na žalost spet slika ne pokaže vsega.

Kot baletka. Za popestritev dopoldanskega dežja.

Popoldan pa sem nadaljeval z žičenjem ciprese. Do sedaj že 7 ur in še nisem končal. Vedno bolj mi ugaja, vedno več mi daje.

Vmes, mimogrede, sem se končno prijavil. Vztrajam! Ostajam to kar sem. In zato ker sem. Samo še milijon korakov.... foto: Mike Curiak
Nedokončana pot